Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revizija zoper sklep pritožbenega sodišča ni bila vložena po odvetniku, niti ni izkazano, da bi imel vložnik opravljen pravniški državni izpit. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da vloženo izredno pravno sredstvo ni dovoljeno in ga je z izpodbijanim sklepom zakonito zavrglo.
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je kot nedovoljeno ponovno zavrglo revizijo, vloženo zoper sklep opr. št. Psp 177/2015 z dne 14. 5. 2015(1).
2. Zoper navedeni sklep je tožnik vložil pravočasno pritožbo. Navaja, da jo vlaga iz enakih razlogov kot revizijo z dne 20. 7. 2015. Pričakuje, da se bo na Višjem delovnem in socialnem sodišču našel kdo, ki bo znal prebrati in v izogib nadaljnjega prerekanja glede višine njegove pokojnine, razumeti besedilo v slovenskem jeziku.
Pričakuje opredelitev sodišča glede neizdanega sklepa o njegovi prošnji z dne 15. 7. 2014. Sodišče naj bi navedeno „prošnjo-pritožbo“ prešlo samo zato, da se mu ne bi bilo potrebno ubadati z rokom za vložitev pritožbe in z njegovimi resnimi obtožbami. Graja pravno ureditev, po kateri je revizijo mogoče vložiti le po odvetniku oziroma osebi, ki ima opravljen pravniški državni izpit ter glede sodnih taks, saj naj bi bila pisana na kožo bogatih in povzroča neenakost pred zakonom.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Ta je izdan ob dovolj razčiščenem procesnem stanju in pravilno uporabljenih določbah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju: ZPP).
V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. člena v zvezi s 339. členom ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti.
5. Za pritožbeno rešitev predmetne zadeve je odločilno zgolj dejstvo, da revizija zoper sklep pritožbenega sodišča opr. št. Psp 177/2015 z dne 14. maja 2015(2) ni vložena po odvetniku, niti ni izkazano, da bi imel vložnik opravljen pravniški državni izpit. Prvostopenjsko sodišče je posledično pravilno zaključilo, da vloženo izredno pravno sredstvo ni dovoljeno in ga z izpodbijanim sklepom ponovno zakonito zavrglo.
6. Po 3. odstavku 86. člena ZPP namreč lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (med katera sodi tudi revizija) pravna dejanja učinkovito opravlja le po pooblaščencu, ki je odvetnik, oz. v skladu s 4. odstavkom istega člena ZPP, če ima sama opravljen pravniški državni izpit. Navedena pravna ureditev je jasna in je ni mogoče interpretirati drugače, kot je v njej izrecno zapisano. Takšna se dosledno uporablja v ustaljeni sodni praksi na sodiščih vseh stopenj. Kot ustavno skladno jo je že večkrat ocenilo tudi Ustavno sodišče republike Slovenije(3). Le povsem pavšalno zatrjevanje, da naj bi bilo z njo kršeno načelo enakosti pred zakonom ni utemeljeno. Pritožba v tej smer je morala ostati brezuspešna.
7. Enako velja za očitek pritožnika, da se sodišče doslej ni poglobilo v zadevo, ker ni odločalo o njegovi prošnji z dne 15. 7. 2014 za podaljšanje roka. V bistvu je posledica zmotnega procesno pravnega naziranja o pravni naravi roka za pritožbo. Že v sklepu o zavrženju pritožbe opr. št. Psp 473/2014 z dne 29. 1. 2015 je bilo namreč izrecno pojasnjeno, da gre pri 15 dnevnem roku iz 1. odstavka 333. člena ZPP za zakonski rok. Za vse zakonske roke pa je značilno, da niso podaljšljivi. Sodišče jih ne sme podaljševati, ker bi s tem posegalo v samo zakonsko ureditev.
Podaljšljivi so le t.i. sodni roki. Torej tisti, za katere zakon določa najdaljši čas trajanja roka in hkrati sodišče pooblašča, da v danem okviru določi konkreten rok. Rok za uveljavljanje rednega pravnega sredstva zoper sodbe sodišča prve stopnje, ni sodni rok, zato njegovo podaljševanje ni dopustno.
8. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo na temelju 2. odstavka 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi zakoniti sklep sodišča prve stopnje.
(1) Že s sklepom V Ps 667/2012 z dne 23. 3. 2015 je bila revizija zavržena, ker je bilo procesno dejanje opravljeno brez zakonsko predpisne postulacijske sposobnosti.
(2) O zavrnitvi pritožbe zoper sklep o zavrženju revizije.
(3) Npr. s sklepom U-I- 137/00 z dne 10.7. 2003; U-I-168/04-4 z dne 1.7. 2004 in drugimi.