Jedro

Prekršek po prvi alineji v zvezi s četrto alinejo 38. člena ZIN stori posameznik, ki ne spoštuje z odločbo odrejenih ukrepov inšpektorja. Povedano pomeni, da namen prekrška ni zagotoviti spoštovanje gradbenih predpisov, temveč spoštovanje odredb inšpektorjev. Inšpekcijske službe so namreč organizirane v javnem interesu, pogoj za njihovo dejansko učinkovitost pa je spoštovanje inšpekcijskih ukrepov. V odločbi, s katero so mu bili odrejeni inšpekcijski ukrepi in rok za njihovo izvedbo, je bilo jasno zapisano, da pritožba ne zadrži izvršitve. Storilec je s tem, ko odločbe ni upošteval, izpolnil zakonske znake očitanega prekrška. Zato ni pomembno, ali bo odločitev upravnega sodišča morda drugačna.

Izrek

I.Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II.Storilec mora plačati sodno takso za pritožbo v znesku 75,00 EUR.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Kopru zavrnilo storilčevo zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 7100-751/2021-5, v katerem je bilo ugotovljeno, da storilec ni spoštoval z inšpekcijsko odločbo odrejenih ukrepov.

2.Zoper sodbo se storilec pritožuje. Najprej meni, da Okrajno sodišče v Kopru ni krajevno pristojno. Vztraja tudi, da je bila odločba nepravilna, saj je šlo le za vzdrževalna dela, za katera gradbeno dovoljenje ni potrebno. Pridobili so izvedensko mnenje, iz katerega izhaja, da zaradi zamenjave oken ni prišlo do ogroženosti objekta. Prilaga dokaze v potrditev svojih navedb. Sodišče ni upoštevalo načela materialne resnice in ni izvedlo zaslišanja pred izdajo sodbe. Zoper odločbo Inšpektorata je bila vložena tožba, o kateri pa še ni odločeno. Pritožnik v pritožbi obširno razpravlja o motivih inšpektorja za izdajo odločbe. Opozarja, da pošiljka ni bila poslana v pravilni ovojnici.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Okrajno sodišče v Kopru je pristojno za obravnavani prekršek, saj je bil ta storjen tudi na območju občine Izola, ki spada v sodno okrožje Koper (drugi odstavek 114. člena Zakona o sodiščih v zvezi z javno objavljenim letnim razporedom Okrožnega sodišča v Kopru).

5.Pregled spisa pokaže, da je bil storilec pred izdajo plačilnega naloga pozvan, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška in bil tudi opozorjen, da kasnejše navajanje dejstev in predlaganje dokazov ne bo dopustno. To možnost je sicer izkoristil, vendar je v izjavi navajal zgolj, da si prizadeva pridobiti gradbeno dovoljenje, kar terja več časa, ter da ne bi smeli zadeve obravnavati v več ločenih postopkih. Z nobeno od teh navedb storilec ni vzbudil dvoma v obstoj prekrška, prav tako v dosedanjem teku postopka ni predlagal svojega zaslišanja. Storilec je pravico do izjave imel in jo je tudi izkoristil. Zaslišanje pa bi bilo pomembno le z vidika izvajanja dokaznega postopka. Pri odločanju o zahtevi za sodno varstvo pa sodišče prve stopnje ne izvaja dokaznega postopka, ampak dokazni postopek, izveden pred prekrškovnim organom, dopolni le v tistih primerih, ko nastane dvom v ugotovljeno dejansko stanje (četrti odstavek 65. člena Zakona o prekrških, v nadaljevanju ZP-1). Kot rečeno pa v predmetni zadevi ni šlo za tak položaj.

6.Prekršek po prvi alineji v zvezi s četrto alinejo 38. člena ZIN stori posameznik, ki ne spoštuje z odločbo odrejenih ukrepov inšpektorja. Povedano pomeni, da namen prekrška ni zagotoviti spoštovanje gradbenih predpisov, temveč spoštovanje odredb inšpektorjev. Inšpekcijske službe so namreč organizirane v javnem interesu, pogoj za njihovo dejansko učinkovitost pa je spoštovanje inšpekcijskih ukrepov. V odločbi, s katero so mu bili odrejeni inšpekcijski ukrepi in rok za njihovo izvedbo, je bilo jasno zapisano, da pritožba ne zadrži izvršitve. Storilec je s tem, ko odločbe ni upošteval, izpolnil zakonske znake očitanega prekrška. Zato ni pomembno, ali bo odločitev upravnega sodišča morda drugačna. Pritožbeno sodišče pa vseeno še ugotavlja, da iz spisa izhaja, da so bili kontrolni pregledi (ali je bila odločba z dne 9. 3. 2021 izvršena) opravljeni večkrat in je imel storilec do izdaje plačilnega naloga več kot dovolj časa, da izpolni svojo obveznost, pritožba zoper odločbo gradbenega inšpektorja, s katero so bili storilcu odrejeni ukrepi, je bila zavrnjena 7. 10. 2022 (torej pred izdajo plačilnega naloga), že dne 22. 7. 2021 pa je bila zavržena tudi storilčeva zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja.

7.Na podlagi povedanega in ker tudi uradni preizkus kršitev ni pokazal, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

8.Pritožnik mora na podlagi 144. člena ZP-1 in taksne tarife 8132 Zakona o sodnih taksah plačati 75,00 EUR sodne takse za pritožbo.