Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Poziv je vrsta pravdnega dejanja, saj ga opravi sodišče in spremeni pravni položaj v postopku samem. Glede na 3. odstavek 23. člena ZPP pa pravdno dejanje nepristojnega sodišče ostane veljavno, četudi ga opravi nepristojno sodišče. Poziv k dopolnitvi tožbe je torej ostal veljaven, četudi ga je dalo krajevno nepristojno sodišče.
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
II. Pritožbene stroške nosi tožeča stranka sama.
1. Postopek se je začel kot postopek za izvršbo na temelju verodostojne listine. Po ugovoru tožene stranke je prvostopenjsko sodišče sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj. Zadevo je odstopilo Okrožnemu sodišču v Celju. Okrožno sodišče v Celju je s sklepom tožečo stranko pozvalo k dopolnitvi tožbe, zlasti k navedbi dejstev in k predložitvi dokazov. Za to je postavilo rok 8 dni. Tožeča stranka je nato z vlogo sodišče opozorila na to, da je za vodenje postopkov, v katerih se uveljavljajo pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Okrožno sodišče v Celju je nato odstopilo zadevo Okrožnemu sodišču v Ljubljani.
2. Okrožno sodišče v Ljubljani je tožbo zavrglo. Tako je ravnalo zato, ker tožeča stranka ni navedla dejstev in dokazov, torej zato, ker tožba ni imela vseh potrebnih sestavin.
3. Tožena stranka je v pritožbi navedla, da na dopolnitev tožbe ni bila opozorjena s strani za to pristojnega sodišča. Na dopolnitev tožbe naj bi tudi sicer ne bila opozorjena na pravilen način, saj bi bilo moralo sodišče pozvati k dopolnitvi tožbe po pravilih, ki veljajo za redni postopek. Tega pa ni storilo, ker je ravnalo po pravilih za postopek, ki velja v sporih majhne vrednosti.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Poziv k dopolnitvi tožbe se ravna po pravilih za nepopolne vloge (108. člen ZPP). Poziv k dopolnitvi tožbe je v resnici podalo krajevno nepristojno sodišče v Celju.
6. Poziv je vrsta pravdnega dejanja, saj ga opravi sodišče in spremeni pravni položaj v postopku samem. Glede na 3. odstavek 23. člena ZPP pa pravdno dejanje nepristojnega sodišče ostane veljavno, četudi ga opravi nepristojno sodišče. Poziv k dopolnitvi tožbe je torej ostal veljaven, četudi ga je dalo Okrožno sodišče v Celju.
7. Tudi drugi pritožbeni očitek ne drži. Res je Okrožno sodišče v Celju predpostavljalo, da se mora v tej zadevi voditi postopek po posebnih pravilih za spore majhne vrednosti. To je nedvomno razvidno iz obrazložitve sklepa, s katerim je Okrožno sodišče v Celju pozvalo k dopolnitvi tožbe. Vendar pa tudi to ne pomeni, da bi bil poziv nepravilen. Sodišče namreč za dopolnitev vloge postavi rok (3. odstavek 108. člena ZPP). Dolžina takšnega roka ni zakonsko predpisana, niti za redni postopek, niti za postopek v sporih majhne vrednosti. Sodišče ga torej postavi po svoji presoji.
8. Tako je Okrožno sodišče v Celju tudi ravnalo. Postavilo je osemdnevni rok. Ker v tem času tožeča stranka svoje tožbe ni dopolnila, je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrglo tožbo.
9. Neutemeljeno pritožbo je pritožbeno sodišče zavrnilo na temelju 2. točke 365. člena ZPP.
10. Odločitev o stroških temelji na 1. odstavku 154., 1. odstavku 165. in 1. odstavku 366. člena ZPP.