Jedro

Zakonite zamudne obresti od pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo tečejo od dneva izdaje sodbe prve stopnje, s katero je odškodnina odmerjena.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba prve stopnje spremeni tako, da se zakonite zamudne obresti od prisojene odškodnine priznajo od 15.4.1999 dalje do plačila. Tožeča stranka je dolžna toženi povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 24.000,00 SIT v 15 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 400.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi od 3.10.1996 dalje. Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Obresti bi morale biti odmerjene od izdaje sodne odločbe, s katero je bila odškodnina odmerjena, saj se po 2. odst. 189. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) odškodnina odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe in od tedaj tečejo zamudne obresti. Zoper višino odškodnine se tožena stranka ne pritožuje. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje je odločilo, da zakonite zamudne obresti od prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo trečejo od 3.10.1996, t.j. od nastanka škodnega dogodka. Takšna odločitev pa ni v skladu s pravili o povrnitvi negmotne škode in je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Zakonite zamudne obresti od pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo namreč tečejo od dneva izdaje sodbe prve stopnje, s katero je odškodnina odmerjena. Odškodnina za nepremoženjsko škodo je po svoji naravi zadoščenje in šele z dnem izdaje sodne odločbe je znana njena višina. V času škodnega dogodka pravica do denarne odškodnine za nematerialno škodo še ni opredeljena po višini oziroma denarni znesek ni izražen v denarnih enotah kot glavnica, zato od tega tudi ne morejo teči zamudne obresti po 277. čl. ZOR. Šele z izdajo sodbe prve stopnje so izpolnjeni vsi ti pogoji. Takšno stališče je bilo že zavzeto v sodni praksi (načelno pravno mnenje, Poročilo VSS 1/87). Sodišče prve stopnje je torej napačno uporabilo materialno pravo, zato je pritožbeno sodišče na podlagi določila 4. tč. 373. čl. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77) izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je zamudne obresti od prisojenega zneska priznalo od izdaje sodbe sodišča prve stopnje, s katero je bila odmerjena odškodnina za nepremoženjsko škodo, dalje. Izrek o stroških pritožbnega postopka temelji na določilu 1. odst. 166. čl. v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP/77. Tožena stranka je s pritožbo uspela, zato ji mora tožeča stranka povrniti potrebne stroške pritožbenega postopka, ki predstavljajo stroške sodne takse za pritožbo. Ta je odmerjena od višine obrestnega dela zahtevka, s katerim je tožena stranka uspela.