Jedro

Tožnik utemeljeno ugovarja kršitvi določb postopka, ker mu toženka ni omogočila podati izjave o ugotovljeni pokojnini, podatka, ki ga je po uradni dolžnosti sama pridobila in je vplival na zavrnitev njegove prošnje za dodelitev BPP. Odsotnost navedenega procesnega dejanja pomeni kršitev 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, ki določa, da se za bistveno kršitev pravil upravnega postopka v vsakem primeru šteje, če stranke ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 3418/2020 z dne 30. 12. 2020 se odpravi in se zadeva vrne organu v nov postopek.

Obrazložitev

1. Upravni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 18/2020 z dne 30. 9. 2020, ker tožnik glede na svoj materialni položaj ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, kot določa 13. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). V skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) je štel tožnika za samsko osebo, tožnikove prejemke pa presodil v skladu z 20. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre). Ugotavlja, da znaša povprečni mesečni dohodek tožnika 937,35 EUR in tako presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varnostne prejemke, in trenutno znaša 804,36 EUR, zato tožnik presega dohodkovni cenzus iz 13. člena ZBPP, kar izključuje njegovo pravico do brezplačne pravne pomoči. 2. Tožnik v tožbi navaja, da je zaradi protizakonitih postopkov izgubil vse premoženje, zdravje, vir prihodkov (delavnico) in postal invalid in nesposoben v upravnih in sodnih postopkih zastopati svoje pravne koristi in interese. Predlaga, da sodišče opravi glavno obravnavo, na kateri naj poleg tožnika in njegove skrbnice zasliši A. A., psihiatrinjo višjo sodnico B. B. in C. C. Odločba Bpp 3418/2020 je žaljiva in protizakonita, izdana brez ugotovitvenega postopka in upoštevanja načel iz 7., 8. in 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Po navedenih kršitvah je prepričan, da je toženka z izkrivljanjem resnice napačno in žaljivo ugotovila, da so dokazne in preverljive navedbe tožnika o protizakonitem sojenju sodišč v postopkih Okrožnega sodišča in posledičnem sodnem izvršilnem nasilju, izmišljene in blodnjave ter posledično ni uporabila 7. alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP. Toženka noče videti, da so vsi sodni postopki Okrožnega sodišča v Ljubljani in Okrajnega sodišča v Domžalah obremenjeni z neupoštevanjem tožnikove procesne in pravdne nesposobnosti ter z zlorabo njegove socialne stiske. Po takem dejanskem stanju toženka zlorablja tudi šesto alinejo drugega odstavka 22. člena ZBPP ter tožnika nepravilno in žaljivo šteje za prosilca, ki naj bi v sodnih postopkih vlagal očitno nerazumne vloge, vendar je bila tožniku opravilna sposobnost odvzeta z namenom zagotovitve kvalificiranega zastopanja v upravnih in sodnih postopkih. Predlaga, da sodišče pridobi spise Okrožnega sodišča v Ljubljani, kot jih navaja, in spis III P 18/2020, ki je posledica protizakonitih sodnih odločitev v postopkih Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 1014/98 in II P 1845/2000. V postopku III P 18/2020 je Okrožno sodišče s sklepom z dne 30. 9. 2020 tožniku naložilo plačilo sodnih taks v višini 2.400,00 EUR, kar tožnik šteje za dodatno kratenje dostopnosti do sodnega varstva.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

4. Sodišče je na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sprejelo sklep, da o zadevi odloča sodnica posameznica, ker je senat presodil, da je izpolnjen pogoj iz te alineje za odločanje po sodnici posameznici. Ker je tožnik na glavni obravnavi ugovarjal sestavi sodišča, je glavno obravnavo opravil senat in v zadevi tudi odločil. 5. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo vse listine v upravnem spisu ter izpodbijano odločbo, zavrnilo pa je dokazne predloge za zaslišanje tožnika, skrbnice in predlaganih prič, ker gre za dokazne predloge, ki so bili v zvezi s spornim dejanskim stanjem in tožbenimi ugovori nerelevantni ter na glavni obravnavi predložene dokaze kot prepozne.

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožnik upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogel stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Zaradi neizpolnjevanja finančnega kriterija je organ namreč tožnikovo prošnjo zavrnil. Skladno s 14. členom ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodek in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, upoštevajo po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine se uporabljajo določbe ZSVarPre, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravic do denarne socialne pomoči. 8. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da so bili podatki, ki jih je toženka pridobila po uradni dolžnosti, podatki FURS o tožnikovi pokojnini, odločilni za zavrnitev prošnje za dodelitev BPP. Na podlagi teh podatkov je toženka ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev BPP, ker je njegova pokojnina kot lastni dohodek prosilca v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje znašala v skupni višini 2.812,05 EUR, mesečno 937,35 EUR, kar presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki je v času odločanja zanašal 804,36 EUR.

9. Tožnik utemeljeno ugovarja kršitvi določb postopka, ker mu toženka ni omogočila podati izjave o ugotovljeni pokojnini, podatka, ki ga je po uradni dolžnosti sama pridobila in je vplival na zavrnitev njegove prošnje za dodelitev BPP. Odsotnost navedenega procesnega dejanja pomeni kršitev 3. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki določa, da se za bistveno kršitev pravil upravnega postopka v vsakem primeru šteje, če stranke ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.

10. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo v smislu tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo toženki v ponovni postopek, v katerem naj skladno s stališčem sodišča, ki se tiče postopka o zadevi ponovno odloči.