Jedro

S pritožbenim očitkom o nepravilnosti ugotovitve prvostopenjskega sodišča glede dolžnikovega priznanja upnikove terjatve v višini cca. 50.000,00 EUR pritožnik dejansko izpodbija pravilnost vsebine zapisnika o naroku za začetek stečajnega postopka. Kot izhaja iz zapisnika o naroku za začetek stečajnega postopka z dne 19. 4. 2022 (p. d. 13) je zapisnik sestavljen skladno s prvim odstavkom 124. člena ZPP na samem naroku z narekom sodnice zapisnikarju, kaj naj zapiše v zapisnik. Zoper vsebino zapisnika imajo stranke pravico ugovarjati na samem naroku, kar je treba zapisati na koncu zapisnika tako o ugovorih, ki jim je bilo ugodeno, kot tudi na zahtevo strank o ugovorih, ki jim ni bilo ugodeno (drugi in četrti odstavek 124. člena ZPP). Zapisu na naroku „po izračunih dolžnika njegov dolg upniku znaša cca. 50.000,00 EUR“, pa dolžnik oziroma njegov pooblaščenec na naroku ni ugovarjal. Zato ni razumnega razloga za dvom v pravilnost navedenega zapisa. Z navedenim očitkom o nepravilnim zapisu spričo obrazloženega dolžnik ne more uspeti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom A. A. (I. točka izreka), ugotovilo, da je dolžnik ob izdaji tega sklepa vpisan v Poslovnem registru RS kot podjetnik oziroma zasebnik s temi podatki: A. A. s. p. - avtoprevozništvo, matična številka: ..., davčna številka: ... (II. točka izreka), za upravitelja imenovalo B. B. (III. točka izreka) in ugotovilo, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravno organizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: Vodenje insolvenčnih postopkov, B. B., s. p., matična številka: ...

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik in uveljavljal pritožbeni razlog nepravilno in „pomanjkljivo“ ugotovljenega dejanskega stanja kot posledici nekritične presoje upnikovih navedb. Sodišče nima prav, ko navaja, da je bil ustavljen zgolj postopek izvršbe na transakcijskem računu dolžnika, saj bi ob vpogledu v izvršilni postopek ugotovilo, da je bil ustavljen in da upnik ni predlagal nobenega novega izvršilnega sredstva. Vmes je namreč potekala izvršba tudi na dolžnikovo nepremičnino, vendar neuspešno. Nepravilne so tudi navedbe sodišča, da naj bi dolžnik priznal terjatev v višini 50.000,00 EUR. Dolžnik je navedel, da je do sedaj plačal 45.553,22 EUR, zato bi za poplačilo ostalo manj kot 5.000,00 EUR, tudi če bi dolžnik res navedel, da znaša upnikova terjatev 50.000,00 EUR. Tudi če formalni pogoji za začetek stečajnega postopka glede na obdobje blokade na TRR res obstojijo, mora sodišče upoštevati, da je dolžnik glede na vrednost svojega premoženja sposoben dolg upniku poravnati, toliko bolj, ker obstaja le en upnik in tako ne obstojijo zakonski pogoji za začetek stečajnega postopka. Sodišče bi moralo ugotoviti višino dolžnikovega premoženja. Upnik obračuna svoje terjatve ni dokazal, tega obračuna sodišče tudi ni preverilo. Sodišče tudi ni navedlo, katere dokazne listine je vpogledalo, zato izpodbijani sklep ni dovolj obrazložen. Pritožnik je predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa, postopek zoper dolžnika pa se naj ustavi, upniku pa naloži plačilo stroškov postopka.

3. V odgovoru na pritožbo je upnik (predlagatelj začetka stečajnega postopka) predlagal zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upnik C. d. o. o. je že v predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom A. A. s. p. - avtoprevozništvo, zatrjeval obstoj svojih terjatev zoper dolžnika na podlagi pravnomočnih in izvršljivih sklepov o izvršbi Okrajnega sodišča v Ormožu, in sicer sklepov: VL 12687/2011 zaradi izterjave 13.016,30 EUR s pp, VL 162740/2013 zaradi izterjave 34.225,27 EUR s pp, VL 36831/2013 zaradi izterjave 14.218,98 EUR s pp in VL 20415/2013 zaradi izterjave 15.595,19 EUR s pp. Izvršilni postopki so bili predlagani z različnimi sredstvi izvršbe – z rubežem denarnih sredstev na TRR, na nepremičnine dolžnika in njegov poslovni delež v družbi A. d. o. o. Izvršilni postopek z rubežem denarnih sredstev je bil v posledici blokade TRR dolžnika pred Okrajnim sodiščem v Ormožu ustavljen, predmetne izvršilne zadeve pa so bile zaradi pristojnosti v delu izvršbe na nepremičnine in poslovni delež odstopljene Okrajnemu sodišču v Lendavi, kjer se sedaj vodi postopek pod I 225/2019 zaradi izterjave vseh zgoraj navedenih terjatev. Upnik še vedno vodi izvršilni postopek za uveljavitev terjatev tudi na 100 %-nem poslovnem deležu dolžnika v družbi A. d. o. o. Izvršilni postopek z rubežem nepremičnine solastniškega deleža dolžnika na parcelni št. 677/3 k. o. ... je bil po ugovoru tretjega upnika D. d. o. o. ustavljen. Na dan 1. 3. 2022 po izračunu upnika (predlagatelja), upoštevaje plačila v zadevi VL 12687/2011 in plačila zneskov 4.000,00 EUR in 5.000,00 EUR dolžnik dolguje še 125.204,75 EUR. Dolžnik torej dolguje glavnice že več kot devet let od dneva posameznega pravnomočnega sklepa o izvršbi, zato nedvomno obstaja zamuda s plačilom terjatve več kot dva meseca, upnik pa v izvršilnih postopkih ne pride do poplačila svojih terjatev.

6. V odgovoru na upnikov predlog za začetek stečajnega postopka je dolžnik navajal spornost terjatve po obračunu upnika, večji del upnikove terjatve pa je že zastaral, saj so bili izvršilni postopki zaradi neaktivnosti prejšnjega upnika ustavljeni s sklepi o ustavitvi izvršb Okrajnega sodišča v Ormožu VL 153109/2010 z dne 9. 9. 2019, VL 12687/2011 z dne 16. 2. 2021, VL 162740/2013 z dne 16. 2. 2021 in VL 20415/2013 z dne 16. 2. 2021, glede na pravnomočen izvršilni naslov pa je v času do vložitve predloga terjatev upnika že zastarala.

7. V odgovoru na ugovor dolžnika je upnik pojasnil, da je po odkupu terjatev vstopil v vodene izvršilne postopke kot nov upnik, noben postopek pa ni bil ustavljen, ker je upnik v obstoječih izvršilnih zadevah predlagal nova izvršilna sredstva. Ustavljeni so bili zgolj postopki zaradi izvršbe z rubežem sredstev na TRR dolžnika, z drugimi dovoljenimi izvršilnimi sredstvi pa je izvršba vseskozi v teku. Zastaranje terjatev pa v teku vložitve postopka ne teče. 8. Dolžnik po prejemu upnikovega odgovora na njegov ugovor, niti v ugovoru zoper predlog upnika za začetek stečajnega postopka ni prerekal njegovih trditev, da se je izvršba vodila tudi po ustavitvi izvršilnih postopkov z rubežem sredstev na TRR še z drugimi izvršilnimi sredstvi in da se sedaj še vedno vodi na poslovni delež dolžnika v družbi A. d. o. o., kar je sicer navajal upnik že v samem predlogu za začetek stečajnega postopka. Na naroku za začetek stečajnega postopka pa je tudi priznal upnikovo terjatev v višini cca. 50.000,00 EUR.

9. Glede na navedena neprerekana dejstva o neprekinjenem teku izvršilnih postopkov, le da zaradi neuspešnih izvršb z rubežem sredstev na dolžnikovem TRR z novimi izvršilnimi sredstvi, sedaj na njegov poslovni delež v družbi ter priznanje obstoja upnikove terjatve v višini cca. 50.000,00 EUR, se izkaže dolžnikov ugovor o zastaranju terjatev za neutemeljenega. Zastaranje se pretrga z vsakim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev (365. člena OZ). Dolžnik v pritožbi zato neutemeljeno prvostopenjskemu sodišču očita nezadostno obrazloženost in s tem nepreizkusljivost izpodbijanega sklepa, ker iz njega ni mogoče razbrati, v katere dokaze in listine je sodišče vpogledalo.

10. Dokazovanje se izvaja zaradi ugotovitve pravno relevantnih, pa med strankama postopka spornih dejstev (212. in 213. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Neprerekanih dejstev ni treba dokazovati, ker se štejejo za priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ker odločilnih dejstev o teku izvršilnih postopkov z novimi izvršilnimi sredstvi dolžnik ni prerekal, obstoj upnikove terjatve v višini cca. 50.000,00 EUR pa je na naroku izrecno priznal, sodišču o teh dejstvih ni bilo potrebno izvajati dokaznega postopka.

11. Izrecno uveljavljane bistvene postopkovne kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP zato, ker se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče ni sklicevalo na vlogam predlagatelja in dolžnika priložene listine, sodišče ni zagrešilo.

12. S pritožbenim očitkom o nepravilnosti ugotovitve prvostopenjskega sodišča glede dolžnikovega priznanja upnikove terjatve v višini cca. 50.000,00 EUR pritožnik dejansko izpodbija pravilnost vsebine zapisnika o naroku za začetek stečajnega postopka. Kot izhaja iz zapisnika o naroku za začetek stečajnega postopka z dne 19. 4. 2022 (p. d. 13) je zapisnik sestavljen skladno s prvim odstavkom 124. člena ZPP na samem naroku z narekom sodnice zapisnikarju, kaj naj zapiše v zapisnik. Zoper vsebino zapisnika imajo stranke pravico ugovarjati na samem naroku, kar je treba zapisati na koncu zapisnika tako o ugovorih, ki jim je bilo ugodeno, kot tudi na zahtevo strank o ugovorih, ki jim ni bilo ugodeno (drugi in četrti odstavek 124. člena ZPP). Zapisu na naroku „po izračunih dolžnika njegov dolg upniku znaša cca. 50.000,00 EUR“, pa dolžnik oziroma njegov pooblaščenec na naroku ni ugovarjal. Zato ni razumnega razloga za dvom v pravilnost navedenega zapisa. Z navedenim očitkom o nepravilnim zapisu spričo obrazloženega dolžnik ne more uspeti.

13. Pritožbenih trditev o predlagatelju kot edinem upniku dolžnika in vrednosti dolžnikovega premoženja, s katerim je sposoben poravnati svoj dolg do upnika, pritožbeno sodišče kot nedovoljenih pritožbenih novot skladno s prvim odstavkom 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP ni presojalo, ker pritožnik ni pojasnil, zakaj navedenih dejstev ni mogel pravočasno navesti že v postopku na prvi stopnji.

14. Prvostopenjsko sodišče je torej upoštevaje zgoraj navedena ugotovljena dejstva o teku izvršilnih postopkov in priznani višini upnikove terjatve cca. 50.000,00 EUR pravilno zaključilo, da je dolžnik trajneje nelikviden, ker v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju. Pri tem se je oprlo na izpodbojno zakonsko domnevo trajnejše nelikvidnosti iz 2. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, ki je podana, če sredstva nad dolžnikovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti. Navedene zakonske domneve dolžnik v tem postopku ni uspel izpodbiti. Ustavitev izvršbe z rubežem dolžnikovih sredstev na TRR v letih 2019 in 2021, kot to izhaja iz dolžnikovega ugovora (p. d. 8), navedena dejstva za zakonsko domnevo trajnejše nelikvidnosti sama po sebi potrjujeta. Prvostopenjsko sodišče je torej pravilno ugotovilo, da je pri dolžniku podan stečajni razlog iz 1. točke prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP.

15. Ker so se izrecno izpostavljeni pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), potem ko je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

16. Izrek o dolžnikovih pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP in je posledica pritožnikovega neuspeha v pritožbenem postopku.