Jedro

Tožnica se na določbo 46. člena ZGO ne more sklicevati, če ni predhodno priglasila predvidenih del po 62. členu ZUN.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1271/96-7 z dne 21.10.1998.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, ZUS) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 17.7.1996, s katero je ta zavrnila izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del za nadstrešek nad balkonom tožničinega stanovanja v pritličju stanovanjskega bloka na naslovu ... V obrazložitvi sodbe sodišče prve stopnje povzema ugotovitve tožene stranke, ki se sklicuje na določbe 51. člena in 2. odstavka 62. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN) ter na Odlok o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 42/85). Iz navedenega odloka izhaja, da so kot pomožni objekti, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, ampak zadostuje priglasitev, določeni le nadstreški pri individualnih stanovanjskih hišah, ne pa tudi v stanovanjskih blokih. Na odločitev o stvari ne more vplivati tožbeni ugovor, da tožnica v postopku ni bila zaslišana, kot tudi ne tožbena navedba, da je postavitev nadstreškov v skladu z gradbeno tehnično dokumentacijo. Zmotno je stališče tožnice, da je šteti, da so po določbi 3. odstavka 46. člena Zakona o graditvi objektov (ZGD) gradbena dela dovoljena, ker v 15 dneh po vloženi vlogi o priglasitvi del ni dobila odgovora upravne enote. Dovoljenje na podlagi priglasitve po ZGO je pogojeno z obstojem odločbe o dovolitvi priglašenih del po določbah ZUN. Sodišče prve stopnje soglaša z odločitvijo tožene stranke in pritrjuje razlogom iz njene odločbe.

Tožnica vlaga pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava po 72. členu ZUS. Navaja, da bi moral upravni organ v postopku dati tožnici možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Upravni organ tožnice ni zaslišal in ni opravil ogleda na kraju samem. Zato so podane bistvene kršitve določb postopka (7., 8. in 143. člena ZUP/86). Upravni organ bi moral v skladu s 7. členom ZUP ugotoviti resnično stanje stvari. Tožnica želi opozoriti na dejstva, da nadstreški obstajajo pri vseh pritličnih stanovanjih, predvideni pa so v gradbenih načrtih za gradnjo istega objekta. Če bi organ prve stopnje opravil ogled na kraju samem in vpogledal v gradbene načrte, bi ugotovil, da imajo pritlična stanovanja nadstreške, ter da taki nadstreški ne ovirajo nikogar. Meni, da bi upravni organ moral izdati odločbo o prepovedi gradnje v 15 dneh po vložitvi priglasitve ali zahteve za dopolnitev priglasitve. Zaradi opustitve izdaje takšne odločbe je podan pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. K svoji dopolnitvi pritožbe z dne 17.11.1999 pa je tožnica naknadno dostavila urbanistično informacijo z dne 16.6.1999, iz katere naj bi izhajalo, da so bili v obravnavanem območju nad nekaterimi terasami že v okviru osnovnega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja predvideni nadstreški. Iz mapne kopije pa naj bi izhajalo, da je tak nadstrešek predviden tudi nad balkonom tožeče stranke.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno odločilo in je za odločitev navedlo pravilne razloge.

Ni utemeljen pritožbeni ugovor, da je bila v postopku kršena določba 8. člena ZUP/86, ker tožnica v postopku ni bila zaslišana. V danem primeru je šlo za odločanje po skrajšanem postopku, ko upravnemu organu ni treba zaslišati stranke, če se da ugotoviti dejansko stanje na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ (2. odstavek 141. člena ZUP/86). Upravni organ je glede na opis gradnje v tožničini priglasitvi del imel pravno podlago za svojo odločitev v Odloku o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin mesta L., ki za postavitev tovrstnih nadstreškov nad balkonom v stanovanjskem bloku ne predvideva izdaje odločbe o dovolitvi priglašenih del po 62. členu ZUN. Priglasitev po tem odloku je možna le za nadstreške pri individualnih stanovanjskih hišah, ne pa tudi za nadstrešek nad balkonom v stanovanjskem bloku, kot ga želi postaviti v svojem stanovanju tožnica. Tudi če bi bila gradnja nadstreška nad tožničinim balkonom predvidena s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja, kot to sama zatrjuje, bi bila opustitev te gradnje v nasprotju z gradbenim dovoljenjem in zato stvar izdaje uporabnega dovoljenja oziroma drugega postopka. V pritožbenem postopku dostavljene dokumentacije pa ni mogoče upoštevati, saj gre za novoto (71. člen ZUS). Neutemeljeno je tudi tožničino sklicevanje na 46. člen ZGO, saj se na to določbo ne more sklicevati, če ni predhodno priglasila predvidenih del po 62. členu ZUN. Tega pa tožnica ne trdi. Tožnica pa niti v sami vlogi ni izkazala, da jo vlaga po 46. členu ZGO. V primernost opisane zakonske ureditve, ki jo je obrazložilo že sodišče prve stopnje, pa se pritožbeno sodišče ne more spuščati, ker za to ni pristojno. Zato pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na odločitev pritožbenega sodišča. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.