Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali imajo vsi polnoletni državljani volilno pravico voliti poslanke in poslance v Evropski parlament ne glede na morebitno invalidnost in ne glede na morebitne odločitve sodišč o odvzemu volilne pravice na podlagi drugega in tretjega odstavka 7. člena ZVDZ.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali imajo vsi polnoletni državljani volilno pravico voliti poslanke in poslance v Evropski parlament ne glede na morebitno invalidnost in ne glede na morebitne odločitve sodišč o odvzemu volilne pravice na podlagi drugega in tretjega odstavka 7. člena ZVDZ?

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožničino tožbo, vloženo zoper odločbo Upravne enote Novo mesto, št. 041-5/2019-10 z dne 31. 5. 2019. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino zahtevo za vpis v evidenco volilne pravice in za vpis v volilni imenik za uresničevanje njene volilne pravice na volitvah poslancev in poslank v Evropski parlament (1. točka izreka) in odločila, da v tem postopku niso nastali posebni stroški (2. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pojasnjuje, da v zadevi ni sporen vpis tožnice v evidenco volilne pravice, sporno je, ali so v tej evidenci pravilno obdelani podatki o odvzemu tožničine volilne pravice, kar je podlaga za sestavo volilnih imenikov. Med strankama ni sporno, da je bila tožnici na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Novem mestu v celoti odvzeta volilna pravica. To pa po presoji sodišča prve stopnje pomeni, da je bilo v času odločanja v upravnem sporu o predhodnem vprašanju, ali je tožnica sposobna izvrševati volilno pravico, že odločeno na matičnem področju in da upravno sodišče ne sme samo reševati tega vprašanja kot predhodnega. Ni utemeljen tožbeni ugovor, da ni ovir za izvrševanje tožničine aktivne volilne pravice; ta ovira je namreč ravno pravnomočna odločitev okrajnega sodišča. Neutemeljeno je tudi sklicevanje tožnice na neposredno uporabo prava EU, saj noben predpis EU ne nasprotuje spoštovanju pravnomočnih odločitev državnih organov, pravne podlage za to, da v določenih primerih ni dopusten odvzem volilne pravice, pa ne dajeta niti Pogodba o delovanju Evropske Unije (PDEU) niti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Po mnenju sodišča prve stopnje drugi odstavek 7. člena Zakona o volitvah v državnih zbor (ZVDZ), v zvezi z Zakonom o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (ZVPEP), torej ni neskladen s primarnim pravom EU. Sodišču prve stopnje se tudi ni postavilo vprašanje skladnosti uporabljenih določb ZVDZ in ZEVP-2 z Ustavo, saj odvzem volilne pravice sam po sebi še ni protiustaven.

3. Tožnica je na Vrhovno tožnice vložila predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagala, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi pomembnih pravnih vprašanj, glede katerih sodne prakse Vrhovnega sodišča še ni. Pomembnost pravnih vprašanj utemeljuje s sklicevanjem na določbe Ustave Republike Slovenije, Mednarodne konvencije o pravicah invalidov (MKPI), predpisov Evropske Unije, stališča odbora organizacije Združenih narodov in sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP).

4. Predlog tožnice za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je predlogu tožnice za dopustitev revizije v tem obsegu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Gre namreč za pomembno pravno vprašanje o možnosti in obsegu omejitve volilne pravice na podlagi drugega in tretjega odstavka 7. člena ZVDZ na volitvah poslank in poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ob upoštevanju relevantne prakse ESČP, predpisov EU in zavezujočih mednarodnih pogodb.

6. V preostalem delu Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.