Jedro

Ker pooblaščenec (tožeče) stranke v pravdnem postopku nedvomno ni (pravdna) stranka in zato nima pravice vložiti pritožbo, je pritožba, ki jo je podpisal in vložil v svojem imenu in zase, ne pa v imenu in za (tožečo) stranko, ki jo zastopa v pravdnem postopku, nedovoljena.

Izrek

Pritožba se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 22.12.2003, opr. št. I Pg 80/2003-33 izreklo, da se predlogu tožene (prav: tožeče) stranke za vrnitev v prejšnje stanje z dne 21.10.2003 ne ugodi in se vrnitev v prejšnje stanje ne dovoli (1. odst. izreka) ter da mora tožeča stranka povrniti toženi stranki stroške postopka v znesku 55.160,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od izdaje sklepa, dne 22.12.2003, dalje do plačila, v 15 dneh pod izvršbo (2. odst. izreka).

Sodišče prve stopnje predlogu tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje ni ugodilo, ker je ugotovilo, da razlog, ki ga je navedel njen pooblaščenec, to je slabo počutje dne 6.10.2003, ni (bil) zadosti prepričljivo dokazan. Po izvedenem dokaznem postopku je odločilo, da pooblaščenec tožeče stranke z naroka z dne 6.10.2003 ni izostal iz upravičenega vzroka, in ob ugotovitvi, da mu še istega dne 6.10.2003 ni sporočil, da ne more pristopiti na narok, ter da ni predložil zdravniškega potrdila, da je bil dne 6.10.2003 nesposoben za opravljanje svojega dela, predlogu tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje ni ugodilo.

Odločitev sodišča prve stopnje s pravočasno vloženo pritožbo izpodbija pooblaščenec tožeče stranke iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter posledično zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi, oz. podredno, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V obrazložitvi pritožbe pooblaščenec tožeče stranke ponavlja razloge za izostanek z naroka z dne 6.10.2003 ter navaja, da poslujoča sodnica sodišča prve stopnje njegovih razlogov ni povzela v zapisnik in se z njimi ni ukvarjala, ker mu ni verjela in se ni hotela obremenjevati z okoliščino, da je bil kritičnega jutra omotičen in utrujen ter da ni mogel normalno razmišljati. Zaradi zdravstvenih težav na dan naroka ni imel normalne sposobnosti spominjanja, zaznavanja, presojanja in odločanja. Ni bil sposoben razmišljati o tem, kakšne bodo posledice njegovega izostanka - torej o sodbi zaradi odpovedi, kaj šele o ukrepih, ki bi morebiti odklonili razloge za izdajo take sodbe. Prav tako ni mogel razmišljati o tehnologiji instituta vrnitve v prejšnje stanje, med drugim tudi o zbiranju dokazov. Zdraviti se je začel dne 17.10.2003 in je tudi zdravniško potrdilo pridobil šele dan pred narokom za vrnitev v prejšnje stanje, saj zdravljenje niti v času izdaje zdravniškega potrdila niti sedaj še ni končano. Tako je upravičeno menil, da je povsem življenjsko pričakovati, da človek, potem ko celo noč bruha, ne bo mogel izvesti pravnega razmišljanja o potrebnih opravilih v smeri odklonitve razlogov za izdajo sodbe zaradi odpovedi. Sodišče prve stopnje izvedenih dokazov ni ocenilo skladno z določili Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP, 8. čl.). Iz izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje izhaja, čeprav ne eksplicitno, pač pa med vrsticami, prepričanje poslujoče sodnice, da ni trdil in izpovedoval resnice. Stališče, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje, mu je preprečevalo razmišljanje v nasprotni smeri, česar pa ni mogel pričakovati. Zato sedaj predlaga kot dokaz, da ni mogel razmišljati in ukrepati v smeri odklonitve razlogov sodbe na podlagi odpovedi, zdravniško potrdilo dr. L. K. z dne 19.2.2004, pribavo zdravstvenega kartona od strani, na kateri se začne zdravljenje zaradi bolezni, navedene v tem potrdilu, njegovo napotnico k psihologu z dne 1.3.2004, izvid psihologa z dne 2.3.2004 in zaslišanje dr. A. K. iz Z. d. v Ž..

Pritožba ni dovoljena.

Prepozne in nedovoljene predloge za vrnitev v prejšnje stanje zavrže predsednik senata s sklepom (I. odst. 120. čl. ZPP).

Sklepi, ki jih izda sodišče zunaj naroka, se sporočijo strankam z vročitvijo overjenega prepisa (I. odst. 330. čl. ZPP).

V postopku s pritožbo zoper sklep se uporabljajo smiselno določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo, razen določb o odgovoru na pritožbo in o obravnavi pred sodiščem druge stopnje (366. čl. ZPP).

Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, se smejo stranke pritožiti v 15 dneh od vročitve prepisa sodbe, če ni v ZPP določen kakšen drug rok. V meničnih in čekovnih sporih znaša ta rok 8 dni (I. odst. 333. čl. ZPP).

Stranke smejo opravljati pravdna dejanja osebno ali po pooblaščencu, vendar pa lahko sodišče zahteva od stranke, ki ima pooblaščenca, naj se pred sodiščem sama izjavi o dejstvih, ki jih je treba ugotoviti v pravdi (I. odst. 86. čl. ZPP).

Pritožba je nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice (ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila, ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo (III. odst. 343. čl. ZPP)).

Tožeča stranka v tej pravdni zadevi opravlja pravdna dejanja po pooblaščencu (priloga A1 (I. odst. 86. čl. ZZP)).

V uvodu pritožbe zoper cit. sklep sodišča prve stopnje je sicer res kot pritožnik navedena tožeča stranka, vendar pa pooblaščenec tožeče stranke kot "Pritožba pooblaščenca tožeče stranke" naslovljene pritožbe ni podpisal in vložil v imenu in za tožečo stranko, temveč jo je podpisal in vložil v svojem imenu in zase.

Ker pa pooblaščenec tožeče stranke v obravnavanem pravdnem postopku nedvomno ni (pravdna) stranka, (pravdna) stranka v njem je namreč le (po njem zastopana) tožeča stranka, ni imel pravice vložiti te pritožbe.

Ker je zato cit. pritožba pooblaščenca tožeče stranke nedovoljena (366. čl. in I. odst. 333. čl. ZPP), jo je pritožbeno sodišče moralo zavreči (366. čl., 1. tč. 365. čl. ter I. in III. odst. 343. čl. ZPP).