Jedro

Vrnitev podržavljenega premoženja po ZDen in po ZIKS.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Pritožbeno sodišče je z izpodbijanim sklepom potrdilo sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga predlagateljev za obnovo nepravdnega postopka, v katerem je bil pravnomočno zavrnjen njihov predlog za vrnitev premoženja, podržavljenega njihovim pravnim prednikom M. M., A. M. in P. M. Zavrnilna odločitev o predlogu za denacionalizacijo temelji na presoji sodišč prve in druge stopnje, da je do podržavljenja prišlo na podlagi določb 1. in 2. točke 1. člena Odloka o prehodu sovražnikovega premoženja v državno last, o državnem upravljanju premoženja odsotnih oseb in o zasegi premoženja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odsvojile (Odlok AVNOJ-a, Ur. l. DFJ, št. 2/45, ki je stopil v veljavo 6. 2. 1945, torej ex lege), vrnitev po tej podlagi podržavljenega premoženja pa je (bilo) mogoče zahtevati le v upravnem postopku po določbah Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen). Zavrnjena je bila teza predlagateljev, da podlago podržavljenja predstavlja (kasnejša) kazenska sodba, s katero je bila obsojencem izrečena tudi sankcija zaplembe vsega premoženja.

2. Zavrnilna odločitev o predlogu za obnovo postopka pa temelji na presoji o nerelevantnosti odločbe Upravne enotes Kranj, št. ... z dne 31. 3. 2008, o priznanju državljanstva SRS in SFRJ A. M. za čas od 28. 8. 1945 do njegove smrti 28. 1. 1968; ta odločba je nerelevantna zato, ker o vrnitvi premoženja, podržavljenega na podlagi zakona, ne more odločiti sodišče, in odločba, na katero se opira predlog za obnovo postopka, presoje o sodni nepristojnosti ne more vplivati (str. 5 sklepa sodišča prve stopnje); poleg tega je bilo v predhodnem postopku že zatrjevano, da A. M. ni bil nemški, pač pa poljski državljan in v oziru zanikanja nemškega državljanstva odločba ne predstavlja novote (str. 4 sklepa pritožbenega sodišča).

3. Revizijo zoper pravnomočen sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka predlagatelji vlagajo zaradi „absolutne bistvene kršitve procesnih pravil na prvi in drugi stopnji, zmotne uporabe materialnega prava ter neenakega sojenja in neenake sodne prakse“. Predlagajo njegovo spremembo in spremembo sklepa sodišča prve stopnje z ugoditvijo predlogu za obnovo postopka. Vztrajajo pri tezi, da je do podržavljenja prišlo na podlagi kazenske sodbe, zaradi česar mora o vrnitvi premoženja odločiti sodišče po določbah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS); da je podlaga podržavljenja prav kazenska sodba in ne zakon, po revizijskih trditvah dokazuje dejstvo, da razlaščenci niso bili nemške narodnosti in ne nemškega državljanstva, kar je iz odločbe Upravne enotes Kranj, št. ... z dne 31. 3. 2008, jasno razvidno. Trdijo, da za podržavljenje po določbah 1. in 2. točke 1. člena Odloka AVNOJ-a ni bilo pogojev, ker je bil A. M. poljske narodnosti in slovenskega ter jugoslovanskega državljanstva, pred tem pa je bil državljan tedanje Kraljevine Jugoslavije; tudi njegova oče in brat sta bila poljske narodnosti in državljana Kraljevine Jugoslavije. Ker so bili lastniki p., so bili „razredni sovražniki“, ki jim je bilo treba premoženje odvzeti za vsako ceno, čeprav nezakonito; do 24. 8. 1945, ko jim je bilo premoženje odvzeto s kazensko sodbo, ni bilo nikakršne zaplembe, odločba Okrajne zaplembene komisije Škofja Loka je bila izdana kasneje in sploh ne fizičnim osebam, pač pa p., ker so jo tvorile osebe nemške narodnosti. Da M. niso bili nemške narodnosti, je bilo ugotovljeno z odločbo o državljanstvu SRS in SFRJ za A. M. 4. Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijski razlog absolutnih bistvenih kršitev procesnih pravil predlagatelji uveljavljajo neobrazloženo in je zato, ker revizijsko sodišče nanj ne pazi po uradni dolžnosti (tretji odstavek 370. člena ZPP), neutemeljen.

7. Kot je v izpodbijanem sklepu poudarilo že pritožbeno sodišče, je bilo temeljno vprašanje predhodnega postopka vprašanje, na kateri pravni podlagi je bilo pravnim prednikom predlagateljev premoženje podržavljeno: ali neposredno na podlagi Odloka AVNOJ-a oziroma zakona z dnem 6. 2. 1945 ali na podlagi kazenske sodbe, s katero jim je bila izrečena tudi sankcija zaplembe premoženja, z dnem pravnomočnosti te sodbe. To predhodno vprašanje je pravnomočno rešeno s sklepom pritožbenega sodišča II Cp 320/2005 z dne 1. 6. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Škofji Loki „Z“ N 28/2004 z dne 2. 12. 2004; revizijo zoper pravnomočen sklep je Vrhovno sodišče s sklepom II Ips 615/2005 z dne 26. 1. 2006 zavrnilo: premoženje pravnim prednikom predlagateljev ni bilo odvzeto s kazensko sodbo, zato sodišče ni pristojno odločati o predlogu za njegovo vrnitev.

8. Nosilna teza predlagateljev, pri kateri ti vztrajajo še v reviziji, je, da je bilo premoženje njihovim pravnim prednikom zaplenjeno s kazensko sodbo (zato so upravičeni do vrnitve po ZIKS v sodnem nepravdnem postopku). Izpeljana je iz prepričanja, da do podržavljenja na podlagi zakona (Odloka AVNOJ-a) sploh ni moglo priti, in sicer zato ne, ker po določbah 1. in 2. točke 1. člena odloka za to ni bilo pogojev, ker niso bili ne nemške narodnosti in ne nemškega državljanstva, kar dokazuje prav odločba o ugotovitvi državljanstva SRS in SFRJ za A. M. Poenostavljeno rečeno: kazenska sodba z dne 23. 8. 1945 je bila podlaga podržavljenja zato, ker je (ugotovitvena) odločba Okrajne zaplembene komisije Škofja Loka z dne 4. 9. 1945 o prehodu premoženja p. v državno last na podlagi zakona oziroma Odloka AVNOJ-a z dnem 6. 2. 1945 nezakonita, saj temelji na zmotni predpostavki o nemški narodnosti solastnikov predilnice.

9. Revizijsko sodišče je že večkrat poudarilo, da sodišče ni pristojno odločati o zakonitosti upravnih odločb, tudi v konkretnem primeru, ko je v že citiranem sklepu II Ips 615/2005 z dne 26. 1. 2006 predlagateljem pojasnilo, da „bodo morali o pravilnostih ali nepravilnostih zaplembenega postopka, ki jih navajajo revidenti, odločiti upravni organi“.

10. Iz odločbe Okrajne zaplembene komisije Škofja Loka z dne 4. 9. 1945 je razvidno, da je bilo premoženje vsem trem pravnim prednikom predlagateljev podržavljeno zaradi njihove (sedaj osporavane) nemške narodnosti. Po revizijskih trditvah naj bi odločba Upravne enotes Kranj, št. ... z dne 31. 3. 2008, dokazovala poljsko narodnost vseh treh pravnih prednikov predlagateljev. Toda navedena odločba ne ugotavlja narodnosti, pač pa državljanstvo, in še to le za enega od njih, pri čemer se ugotovitev po naravi stvari ne more nanašati tudi na preostala dva. Bistveno pa je, kot sta pravilno opozorili sodišče prve in druge stopnje, da državljanstvo razlaščencev v obdobju, na katero se nanaša upravna odločba, ki je bila podlaga predlogu za obnovo postopka (od 28. 8. 1945 dalje), ni bilo odločilno za presojo pravne podlage podržavljenja, pač pa je bila odločilna ugotovitev o njihovi (nemški) narodnosti. Morebitna zmotna uporaba Odloka AVNOJ-a pri podržavljenju premoženja pravnim prednikom predlagateljev v dejanskem in (ali) pravnem smislu pa ne pomeni, da ta ni predstavljal pravne podlage prehoda premoženja v državno last oziroma da je bilo le-to zato zaplenjeno s kazensko sodbo.

11. Zaradi pravilnosti presoje nižjih sodišč o neizkazanosti uveljavljanih obnovitvenih razlogov (9. in 10. točka prvega odstavka 394. člena ZPP) je Vrhovno sodišče revizijo predlagateljev zavrnilo (378. člen ZPP).