Jedro

Pritožba ne izpostavlja nobene konkretne pripombe na izvedensko mnenje. Zgolj sklicuje se na pripombe, podane v pripravljalnih vlogah, in navaja, da gre za del pritožbenih navedb. Takšno sklicevanje pa ni dopustno, saj je pritožba samostojna vloga (to je vloga, ki je namenjena samostojni fazi pravdnega postopka), ki mora vsebovati tudi specificirane (konkretno opredeljene) razloge, za katere stranka želi, da jih pritožbeno sodišče obravnava.

Posebno upoštevanje uspeha po temelju in po višini pride v poštev le v primerih, ko nastanejo relevantni in posebni pravdni stroški pri obravnavanju tako enega kot drugega segmenta zahtevka.

V situaciji, ko je na pripombe tožnice (obrazloženo) odgovoril sodni izvedenec, sodišče prve stopnje pa je izvedenskemu mnenju v celoti sledilo in ga v razlogih sodbe v bistvenem tudi povzelo, se do posameznih pripomb tožnice na izvedensko mnenje ni bilo dolžno posebej opredeljevati.

Izvedensko mnenje, ki ga stranka pridobi pred pravdo, ni dokazna listina, temveč ima lahko le naravo njenih navedb.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo terjatev tožeče stranke (v nadaljevanju tožnice) do tožene stranke (v nadaljevanju toženke) v višini 4.905,31 EUR (I. točka izreka), odločilo, da je toženka dolžna tožnici pod pogoji sklenjene prisilne poravnave, potrjene s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 732/2012 z dne 14. 12. 2012, ki je postal pravnomočen 3. 1. 2013, do 3. 1. 2017 plačati znesek v višini 2.452,65 EUR (50%), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 1. 2017 dalje, preostalem delu pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (III. točka izreka). Odločilo je tudi, da je dolžna tožnica toženki povrniti stroške postopka v znesku 783,02 EUR (IV. točka izreka).

2. Zoper zavrnilni in stroškovni del sodbe sodišča prve stopnje se iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP(1) pritožuje tožnica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da se je pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka po višini sodišče prve stopnje oprlo na izvedensko mnenje sodnega izvedenca za gradbeništvo dr. B. G. z obrazložitvijo, da je to izdelano strokovno, jasno ter nepristransko in da nima dvomov o podani oceni stroškov. Ni sprejemljivo, da je zavrnilo obrazložene in jasne tožničine pripombe na izvedensko mnenje in njen predlog za postavitev novega izvedenca le s pavšalno (nekonkretizirano) obrazložitvijo. Tožnica je že na naroku opozorila na kršitev pravil postopka, ker ji ni bilo dopuščeno (čeprav je to zahtevala) dokazovanje nečesa drugega. Konkretnih pripomb ni dopustno zavrniti s pavšalno obrazložitvijo, da sodišče verjame izvedencu in da naj bi bil ta prepričljiv. Še vedno je prepričana, da potrebne sanacije, ki bi zagotavljala pričakovano večletno kvaliteto, ni mogoče izvesti na tak način in za tak denar. Če bi res šlo za tako enostavno zadevo, bi jo lahko že toženka izvedla sama preko svojih izvajalcev. Da takšna poenostavljena rešitev ni ustrezna, potrjuje tudi dejstvo, da so se sanacije izvajale na obsežnejši način. Njeno stališče potrjuje tudi mnenje strokovnjakov, ki ga je pridobila pred pravdo. Gre za strokovno poročilo družbe S. d. o. o., v katerem je podrobno specificirano vse, kar bi bilo treba narediti za trajno in kvalitetno rešitev problema (saj ni moč pristati na to, da se vsakih nekaj mesecev posledice zamakanja zakrije s pleskanji in dodatnimi vodoodpornimi nanosi). Obstoj drugačnega mnenja drugega strokovnjaka evidentno vzbuja dvom v pravilnost izvedenskega mnenja postavljenega sodnega izvedenca, ki je očitno v zmoti. Že iz tega razloga bi moralo sodišče prve stopnje postaviti novega izvedenca, kot je to glede na razhajanja v stroki predlagala tožnica. Ne drži, da je izvedensko mnenje razumljivo tudi širši, nestrokovni javnosti. Širši strokovni in nestrokovni javnosti je že ob površnem pregledu stanja na objektu jasno, da problema posamezne terase ni mogoče ustrezno rešiti le z 1.223,75 EUR. Če bi to držalo, bi marsikateri kupec sam poskrbel za sanacijo. Zaradi obstoja konkretnih pripomb na izvedensko mnenje in nasprotnega stališča drugega strokovnjaka, bi se moralo sodišče prve stopnje konkretno opredeliti do vsake posamezne pripombe. Konkretno bi moralo pojasniti, zakaj so pripombe in drugačno mnenje drugega strokovnjaka neprimerne in zakaj ni sledilo tožničinemu predlogu za postavitev novega izvedenca. Ker ni tako postopalo, odločitve sploh ni mogoče preizkusiti. Vsebina podanih pripomb (ki jih v pritožbi ni izrecno pojasnila) naj bi bila razvidna iz vlog z dne 20. 8. 2014 in 23. 9. 2014. V izogib ponavljanju se nanje sklicuje kot na del pritožbenih navedb. Stroškovna odločitev je napačna že zaradi napačne odločitve o glavni stvari. Poleg tega napačno ni upoštevano, da je po temelju uspela v celoti. Tudi sicer ni pošteno, da mora sama takoj plačati stroške postopka, na prisojeni znesek pa mora čakati do januarja 2017. 3. V odgovoru na pritožbo je toženka predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru je tožnica podala konkretne pripombe na izvedensko mnenje. Teh pripomb pa sodišče prve stopnje ni ignoriralo, saj je zaradi njih od sodnega izvedenca zahtevalo pisno dopolnitev izvedenskega mnenja, ki jo je sodni izvedenec tudi izdelal. Tako dopolnjenemu izvedenskemu mnenju je nato sodišče prve stopnje v celoti sledilo (saj ga je ocenilo kot strokovno in jasno argumentirano). V opisani situaciji, ko je na pripombe tožnice (obrazloženo) odgovoril sodni izvedenec, sodišče prve stopnje pa je izvedenskemu mnenju v celoti sledilo in ga v razlogih sodbe v bistvenem tudi povzelo, se do posameznih pripomb tožnice na izvedensko mnenje ni bilo dolžno posebej opredeljevati. Pritožba prav tako neutemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje ni ustrezno obrazložilo zavrnitve predlaganega dokaza z novim izvedencem. Glede tega je potrebno upoštevati, da bi bilo sodišče prve stopnje dolžno novega izvedenca postaviti,(2) če bi bila podana situacija, predvidena v drugem in tretjem odstavku 254. člena ZPP. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe pa izhaja, da je izvedensko mnenje (ki zajema pisno izvedensko mnenje z dne 2. 7. 2014 in njegovo pisno dopolnitev z dne 3. 9. 2014) štelo za jasno argumentirano, strokovno in nepristransko, v posledici česar je predlog za postavitev novega izvedenca zavrnilo. Razlogi, zaradi katerih sodišče prve stopnje ni angažiralo novega izvedenca, so jasni, zadostni in preverljivi.

6. Ponovitev dokazovanja s postavitvijo novega izvedenca ustrezne stroke je upravičena le, če je izvedenčev izvid nejasen, nepopoln ali v nasprotju sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami in se te pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca; če so v mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pa se te pomanjkljivosti ali dvom ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem (254. člen ZPP). Vsako izvedensko mnenje je podvrženo kritični presoji sodišča, ki delo izvedenca oziroma njegov izvid ocenjuje predvsem glede na pravila logičnega mišljenja in življenjskega izkustva, pri čemer pazi, da njegovi zaključki niso strokovno očitno napačni oziroma že na prvi pogled nesprejemljivi.(3)

7. Predlog tožnice za postavitev novega izvedenca (pri katerem je vztrajala po prejemu dopolnitve izvedenskega mnenja), je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo. Sodni izvedenec je na vprašanja in pripombe ustrezno (torej strokovno, celovito in jasno) odgovoril v pisnem izvedenskem mnenju in v pisni dopolnitvi tega mnenja. Pritožbene navedbe ne vzbudijo prav nobenega dvoma v ustreznost (pravilnost in celovitost) njegovega mnenja, ki mu je sodišče prve stopnje upravičeno sledilo. Tožnica v pritožbi niti ne zatrjuje, da sodni izvedenec na njene pripombe ni odgovoril oziroma da nanje ni odgovoril dovolj jasno in celovito. Pritožba prav tako ne izpostavlja nobene konkretne pripombe na izvedensko mnenje. Zgolj sklicuje se na pripombe, podane v vlogah z dne 20. 8. 2014 in 23. 9. 2014 in navaja, da gre za del pritožbenih navedb. Takšno sklicevanje pa ni dopustno, saj je pritožba samostojna vloga,(4) ki mora vsebovati tudi specificirane (konkretno opredeljene) razloge, za katere stranka želi, da jih pritožbeno sodišče obravnava. Pravilnosti izvedenskega mnenja tako pritožba oporeka le na splošno oziroma s sklicevanjem na lastne (poenostavljene) zaključke.(5) Ne ponuja resnih strokovnih argumentov, temveč se pavšalno sklicuje na drugačno stališče drugega strokovnjaka o večjem obsegu potrebne sanacije. To stališče je sodni izvedenec v dopolnitvi izvedenskega mnenja (tudi po presoji pritožbenega sodišča) prepričljivo zavrnil z utemeljitvijo, da njegove ugotovitve temeljijo na ogledu in zatečenemu stanju, ki ne nudi opore za zaključek o potrebnosti večje sanacije od pojasnjene. Obstoj drugačnega mnenja drugega strokovnjaka,(6) ki potrjuje tožničino stališče, že zato ni bil razlog za postavitev novega izvedenca. Upoštevati pa je tudi treba, da izvedensko mnenje, ki ga stranka pridobi pred pravdo, ni dokazna listina, temveč ima lahko le naravo njenih navedb. Prav tako velja poudariti, da zgolj nestrinjanje z izvedenskim mnenjem (njegovo vsebino oziroma zaključki) ni razlog za postavitev novega izvedenca.

8. Pravilna je tudi stroškovna odločitev (ki temelji na drugem odstavku 154. člena ZPP). Pritožba neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje pri ugotavljanju pravdnega uspeha posebej upoštevati uspeh glede temelja tožbenega zahtevka. Posebno upoštevanje uspeha po temelju in po višini pride v poštev le v primerih, ko nastanejo relevantni in posebni pravdni stroški pri obravnavanju tako enega kot drugega segmenta zahtevka. Takšne okoliščine pa v obravnavanem primeru niso podane. Dejstvo, da za toženko glede na pogoje sklenjene prisilne poravnave velja podaljšani rok za plačilo prisojenega zneska, prav tako ne more utemeljiti drugačne stroškovne odločitve, niti drugačnega (daljšega) paricijskega roka od tistega, ki ga je določilo sodišče prve stopnje.

9. Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Zaradi pritožbenega neuspeha tožnica sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tudi toženka sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj ni ta v ničemer pripomogel k odločitvi o tožničini pritožbi (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

Op. št. (1): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (2): Oziroma postavljenega izvedenca pred tem tudi ustno zaslišati.

Op. št. (3): In kot taki (raz)spoznavni tudi povprečnemu človeku (nestrokovnjaku).

Op. št. (4): To je vloga, ki je namenjena samostojni fazi pravdnega postopka.

Op. št. (5): Takšne so na primer navedbe o tem, kako bi bilo moč sanirati napake, če bi zadostovala tako enostavna sanacija, kot jo opisuje izvedenec, da so bile prejšnje sanacije obsežnejše, da je pritožnica še vedno prepričana, da potrebne sanacije, ki bi zagotavljala pričakovano večletno kvaliteto, ni mogoče izvesti na tak način in za tak denar.

Op. št. (6): Strokovni preudarek o pomanjkljivostih in napakah pri gradnji ter aproksimativna ocena stroškov sanacije (priloga A13).