Jedro

Osebno ime in priimek ocenjevalca, s katerim je tožena stranka sklenila pogodbo in nanj prenesla izvrševanje svoje javne funkcije v okviru ocenjevanja vlog vlagateljev, ki bodo prejeli državna oz. evropska finančna sredstva na podlagi javnega razpisa, ter bo za delo plačan iz javnih sredstev tožene stranke, ni varovan osebni podatek.

Izrek

I. Tožba se zavrže v delu, v katerem tožeča stranka zahteva:

1. "Ugotovi se, da Sklep Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) o predlogu izbora prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2020, št. 6316-9/2019-1248 z dne 21. 8. 2020 in sklep Sklep Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2020, št. 6316-9/2019-1251 z dne 25. 8. 2020 ne veljata in ne ustvarjata pravnih učinkov, saj nista bila objavljena niti vročena strankam".

2. Odpravi se Sklep o predlogu izbora prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2020, št. 6316-9/2019-1248 z dne 21. 8. 2020. 3. Odpravi se Sklep o predlogu izbora prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2020, št. 6316-9/2019-1251 z dne 25. 8. 2020. 4. Odpravi se Sklep o predlogu izbora prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2020, št. 6316-9/2019-1248 z dne 21. 8. 2020 v delu, ki se nanaša na družboslovje.

5. Odpravi se Sklep o predlogu izbora prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2020, št. 6316-9/2019-1251z dne 25. 8. 2020 v delu, ki se nanaša na družboslovje.

II. Tožbi se ugodi glede Obvestila o predlogu izbora prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2020, št. 6316-9/2019-1999 z dne 26. 8. 2020 in v delu prvega odstavka izreka Sklepa o predlogu izbora prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2020, št. 6316-9/2019-2358 z dne 24. 11 2020 in se odpravi (v celoti glede obvestila in v delu glede sklepa) ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

III. Tožba se zavrne delu drugega odstavka izreka Sklepa o predlogu izbora prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2020, št. 6316-9/2019-2358 z dne 24. 11 2020. IV. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 385,00 EUR z 22% DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1. Z v uvodu navedenimi izpodbijani sklepi tožena stranka ni izbrala prijave tožeče stranke A. na Javni razpis za sofinanciranje raziskovalnih projektov za leto 2020 (v nadaljevanju Javni razpis) z naslovom projekt "...", št. prijave 766, vodja raziskovalnega projekta B.B. 2. Iz obrazložitve sklepov izhaja, da je Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljevanju ARRS) vodila evalvacijo prijavljenih predlogov projektov po postopku določenem v Javnem razpisu, Pravilniku o postopkih sofinanciranja in ocenjevanja ter spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju Pravilnik) v zvezi z Zakonom o raziskovalni in razvojni dejavnosti (v nadaljevanju ZRRD) ter v Metodologiji ocenjevanja prijav za razpise (v nadaljevanju Metodologija). Z obvestilom o izboru prijav za sofinanciranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa, z dne 25. 8. 2020 je ARRS obvestil prijavitelja A., da raziskovalni projekt št. prijave 766 "...", ni izbran za sofinanciranje.

3. Direktor ARRS je imenoval Komisijo za ugovore zoper sklepe o zavrnitvi prijav na Javni razpis (v nadaljevanju Komisija), ki je pripravila predloge odločitve o ugovorih prijaviteljev.

4. S sklepom z dne 24. 11. 2020 je ARRS zavrnil ugovor prijavitelja A. zoper Obvestilo o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto, z dne 25. 8. 2020. Iz obrazložitve izhaja, da je ARRS zavrnil kot neutemeljene ugovore zaradi kršitve pravil postopka oz. pravilne uporabe 98. člena Pravilnika, dopolnil zatrjevano pomanjkljivo obrazložitev izpodbijanega obvestila glede 25. člena in 98. člena Pravilnika ter zavrnil kot neutemeljen zatrjevan konflikt interesov.

5. ARRS je zavrgel tudi ugovor A. zoper Sklep o predlogu izbora prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov 2020, št. 6316-9/2019-1248 z dne 21. 8. 2020 in Sklep o izboru prijav sofinanciranja raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov (so)financiranje raziskovalnih za leto 2020, št. 6316-9/2019-1251 z dne 25. 8. 2020 ter ugovore zoper odločitev ARRS o projektih št.: 1008, 49, 99, 474, 143, 434, 441, 1124, 869, 154, 93, 415, 702, 823, 933, 1084, 939, 572, 741, 826, 504, 927, 371, 771 in 552 o projektih, prijavljenih na Javni razpis. ARRS je obrazložil, da akt, ki se lahko izpodbija v skladu z 28. členom Pravilnika izpodbija z ugovorom, je individualno obvestilo o rezultatih izbora, ki se tudi vroči prijavitelju, ne pa tudi sklep Znanstvenega sveta agencije (v nadaljevanju ZSA) o predlogu izbora prijav in sklep direktorja, oba sprejeta na podlagi 25. člena Pravilnika. Prijavitelj A. tudi ni upravičen za vložitev ugovorov zoper navedene projekte, katerih ni prijavitelj.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

6. Tožeča stranka je vložila tožbo zoper Sklep ARRS o predlogu izbora prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2020, št. 6316-9/2019-1248 z dne 21. 8. 2020, Sklep ARRS o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2020, št. 6316-9/2019-1251 z dne 25. 8. 2020, Obvestilo o predlogu izbora prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financira in Sklep ARRS o ugovoru, št. 6316-9/2019-2358 z dne 24. 11. 2020. 7. Tožeča stranka v tožbi uveljavlja nezakonitost in kršitve postopka, do katerih je prišlo, ker tožena stranka ni sledila 98. členu Pravilnika in najnižjo oceno izločila ter upoštevala povprečje ostalih dveh ocen. ARRS je namreč imenovala recenzente za ocenjevanje prijav, vsako prijavo sta ocenjevala dva ocenjevalca, vsak ocenjevalec po treh kriterijih, posamezen kriterij je bil ovrednoten s točkami od 0 do 5. Maksimalno število točk za posamezno prijavo je pri večini projektov znašalo 15 točk, pri aplikativnih projektih pa 20 točk. Recenzenti so za 917 prijav izdelali usklajeno poročilo, za 17 prijav pa usklajenega poročila niso sprejeli. Pri teh neusklajenih 17 prijavah je ARRS določil tretjega recenzenta. Nadaljnji postopek je izvajal panel, ki so ga sestavljali predstavniki ARRS in tuji panelisti, panel je obravnaval 934 prijav, od tega s področja družboslovja 98 prijav. Če bi ARRS pravilno uporabil 98. člen Pravilnika bi projekt št. 766 prejel oceno 13,1 točk, zaradi nezakonitosti in kršitve postopka pa je prejel oceno 11,73 točk. Nadalje tožeča stranka v tožbi uveljavlja neobrazložitev odločitve, ker odločba ne pojasni, na podlagi katerih kriterijev je tožena stranka dodala na koncu še 11 projektov v financiranje.

8. Prisoten naj bi bil tudi konflikt interesov, saj je bil izbran tudi projekt vodje dr. C. C., ki je med 17. julijem 2014 in 17. julijem 2019 bil predsednik Upravnega odbora tožene stranke, hkrati tudi dekan Fakultete ... Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju ...), pred tem rektor Univerze na Primorskem in minister za znanost in za notranje zadeve. Recenzorji, panelisti, strokovnjaki in odločevalci dr. C. C. poznajo in on njih ter so odločali o projektu dr. C. C. oz. o neposredno konkurirajočih projektih družboslovja osebe iz ..., ki jim je bil slednji kot dekan neposredno nadrejen ali so bližnji sodelavci na fakulteti. Konflikt interesov in poznanstva so privedla do pristranskega odločanja in nepoštenega postopka. Poleg pristranskosti je prisotna tudi kršitev videza nepristranskosti in že ta zadostuje, da gre za kršitev pravil postopka in bo treba Javni razpis ali ocenjevalce razveljaviti. Ocenjevanje je potekalo tudi na podlagi napačnih in neresničnih podatkov v vlogi izbranega prijavitelja. V bibliografiji vodje izbranega projekta dr. C. C. so iste enote vpisane in točkovane večkrat in tožnik navaja še druge napačne podatke, ko so ocenjevalci bili zavedeni, ostali prijavitelji pa oškodovani. Tožnik predlaga zaslišanje prič, vključno s panelisti, bivšimi in sedanjimi člani Upravnega odbora ARRS, občasnega strokovnega telesa, skrbnike področij, ostalimi sedanjimi in bivšimi zaposlenimi ARRS, recenzorji in prijavitelji ter vodji izbranih in neizbranih projektov, dr. C. C. Tožnik predlaga, da sodišče razsodi kot v zadevi II U 109/2013 z dne 10. 4. 2013. 9. Tožnik predlaga, da sodišče odloči:

1. Ugotovi se, da Sklep Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) o predlogu izbora prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2020, št. 6316-9/2019-1248 z dne 21. 8. 2020 in sklep Sklep Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2020, št. 6316-9/2019-1251 z dne 25. 8. 2020 ne veljata in ne ustvarjata pravnih učinkov, saj nista bila objavljena niti vročena strankam.

2. Odpravi se Obvestilo o predlogu izbora prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2020, št. 6316-9/2019-1999 z dne 26. 8. 2020 in Sklep o predlogu izbora prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2020, št. 6316-9/2019-2358 z dne 24. 11 2020. 3. Odpravi se Sklep o predlogu izbora prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2020, št. 6316-9/2019-1248 z dne 21. 8. 2020. 4. Odpravi se sklep o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2020, št. 6316-9/2019-1251 z dne 25. 8. 2020. 5. Odpravi se Sklep o predlogu izbora prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2020, št. 6316-9/2019-1248 zd ne 21. 8. 2020, v delu, ki se nanaša na družboslovje.

6. Odpravi se Sklep ARS o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2020, št. 6316-9/2019-1251 z dne 25. 8. 2020 v delu, ki se nanaša na družboslovje ali da izpodbijani Sklep ARRS št. 6316-9/2019-2358 z dne 24. 11. 2020 spremeni tako, da se ugovoru ugodi in se odobri financiranje projekta 766. 10. Tožena stranka v odgovoru na tožbo nasprotuje tožbenemu zahtevku ter prereka utemeljenost navedb tožbenega zahtevka v kolikor se z njimi izrecno ne strinja ter vztraja pri razlogih izpodbijane odločitve. Glede na navedbe tožnika, da tožena stranka v sklepu z dne 21. 8. 2020 in z dne 25. 8. 2020 ni nikoli objavila ali vročila tožniku in ostalim prijaviteljem, zato niso začeli veljati, meni, da je neutemeljen. Tožena stranka v tej zvezi navaja, da Pravilnik v 25. členu določa, da na podlagi predloga ZSA o izboru prijav direktor sprejme obrazložen sklep o izboru prijav (v nadaljevanju sklep direktorja o izboru prijav). Vendar Pravilnik v nadaljevanju v 26. členu določa, da tožena stranka oziroma direktor, ki zastopa in predstavlja toženo stranko na podlagi sklepa iz 25. člena Pravilnika izda prijaviteljem individualno obvestilo o rezultatih izbora prijav. Obvestilo vsebuje podatke o prijavi in obsegu, če je bila prijava izbrana za sofinanciranje in posebej število točk, prejetih na posameznih elementih ocenjevanja ter utemeljitev odločitve. Gre za individualno obvestilo kot to določa 26. člen Pravilnika, za razliko od 25. člena Pravilnika, ki tega ne določa, niti ne določa individualne vsebine sklepa. Ker je poimenovanje akta, s katerim se odloči o izbiri na javnem razpisu, urejeno s posebnim postopkom v Pravilniku, ki kot navedeno določa, da se posameznemu prijavitelju izda individualno obvestilo o rezultatih izbora prijav, ki ga je tožeča stranka tudi prejela, je šteti, da je bila tožeča stranka pravilno seznanjena z rezultati izbora Javnega razpisa. Obvestilo je meritornega značaja in samo poimenovanje ne vpliva na pravilnost in zakonitost odločitve. Tudi ZRRD ne določa poimenovanja akta, s katerim tožena stranka odloči o izbiri programov in projektov.

11. Glede ocenjevanja prijave 766 so pritožbene navedbe tožeče stranke neutemeljene. Tretji odstavek 98. člena Pravilnika za primere neusklajenega poročila dveh recenzentov določa pridobitev ocene tretjega recenzenta. V primeru, da po pridobitvi ocene tretjega recenzenta ena ocena odstopa najmanj za dve točki od povprečja ocen, mora panel v skladu s tretjim odstavkom 98. člena Pravilnika presoditi, ali povprečje treh ocen odraža kakovost projekta. Če panel presodi, da povprečje treh ocen ne odraža kakovosti projekta, lahko izloči eno oceno. Iz navedenega izhaja, da Pravilnik za noben primer ne predpisuje obveznosti izločitve ene ocene. Panel, ki je pristojno telo za odločanje o končni oceni projekta sprejme odločitev na podlagi obravnavane prijave projekta, pisne utemeljitve recenzentov in naziva prijavitelja na recenzentske ocene. Zato tudi ni mogoče vnaprej določiti kriterijev, na podlagi katerih naj izloči ali ne izloči eno oceno in katero oceno. Če bi bilo temu tako panel in njegova presoja sploh ne bi bila potrebna in bi se končna ocena, določena na podlagi administrativno določenega pravila. Tožnik uveljavlja v ugovoru kršitev neobrazložene odločitve o končni oceni prijave raziskovalnega projekta 766. Ob upoštevanju dejstva, da pomenita oba akta obvestilo o izboru prijav in sklep o ugovoru eno prvostopenjsko odločitev, je tožena stranka s sklepom ugovora dopolnila obrazložitev obvestila o izboru prijav in s tem odpravila pomanjkljivo obrazložitev izpodbijanega obvestila. Tožena stranka navaja, da iz zapisnika panela z dne 14. 8. 2020 izhaja, da je panel odločitev končne ocene za prijavo projekta 766 sprejel na podlagi obrazložitve, kot izhaja iz obvestila. Panel lahko upošteva povprečje treh ocen, če pa oceni, da povprečje treh ocen ne odraža kakovosti projekta, lahko eno oceno izloči. Panelisti kot znanstveniki in strokovnjaki posameznih področjih končno oceno določijo na podlagi vsebinske presoje projekta, pri čemer izhaja iz kriterijev ocenjevanja projektov, ki jih določa Pravilnik v 99. in 100. členu. Zato za odločitev, ki temelji na vsebinski presoji pa ni mogoče vnaprej določiti kriterijev.

12. Neutemeljen je očitek obrazložitve glede končne ocene ZSA znotraj ved družboslovja, na katere se uvršča tožnikova prijava 766, ki je še dodatno uvrstil dva projekta, ki jo je na rezervno listo uvrstil tudi panel, in sicer prijavo št. 1008, ki je dosegla 14 točk in na področju kriminologije in socialno delo prijavo, ki je dosegla 13,5 točk. Iz objavljenih rezultatov Javnega razpisa izhaja, da sta oba dodatno uvrščena projekta izbrana glede na vrstni red ocen, saj projekta glede na prejeto oceno znotraj področja neposredno sledita zadnjemu izbranemu projektu. Nadalje tožeča stranka uveljavlja kršitev postopka zaradi konflikta interesov v zvezi z izborom projekta št. 441, katerega vodja je dr. C. C. V zvezi s konfliktom interesov tožena stranka navaja, da področje navzkrižja interesov ureja Pravilnik v poglavju 8.2 "Navzkrižje interesov in izjava o nepristranskosti". Pravilnik določa okoliščine, ki pomenijo konflikt interesa in zavezanci za navzkrižje interesov. Tožena stranka pojasnjuje, da sta oba recenzenta, ki sta ocenjevala prijavo projekta, katerega vodja je dr. C. C., tudi recenzenti, ki so ocenjevali druge prijave s področja družboslovja, vsi tuji recenzenti, ki so tudi podpisali izjavo o ravnanju z dokumenti in nepristranskosti.

13. Nadalje tožena stranka ugotavlja, da nobeden izmed članov ZSA ni zaposlen na ..., ni član teles ... ali predavatelj na ... Predsednik in člani upravnega odbora ARRS v evalvacijskih postopkih ne sodelujejo. Konflikt interesom predsednika in članov upravnega odbora ARRS ureja Statut ARRS z dne 22. 7. 2004. Ustreznost ureditve konfliktov in interesov je potrdila tudi Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju KPK), ki je v dokumentu št. 06262-2/2019/8 22022 z dne 10. 6. 2019 ugotovila, da ima ARRS dobro urejen konflikt interesov. Tožena stranka tudi prereka vse navedbe o prisotnosti konflikta interesov pri izboru prijave projekta, katerega vodja je dr. C. C., saj tožnik v tej zvezi navaja le pavšalne očitke glede konflikta interesov, saj ne navaja niti konkretnih imen odločevalcev, pri katerih naj bi podan bil konflikt interesov, niti ne navaja drugih dejstev in dokazov za njih. Tožnik trdi tudi, da so recenzenti imeli napačne podatke o znanstveni uspešnosti vodje izbranega projekta dr. C. C., saj ima iste biografske enote, ki so vpisane kot znanstvene monografije, ki to sploh niso, večkrat vpisane in točkovane. Zato tožena stranka zavrača, prereka v celoti, da so v postopku ocenjevanja recenzenti ali člani panela delovali pristransko na podlagi lažnih podatkov ali da je bil projekt tožeče stranke obravnavan drugače kot pa projekt dr. C. C. 14. V zvezi z uveljavljanjem nezakonitosti in protiustavnosti Pravilnika in Metodologije, ki omogočata izbor projektov z napačnimi podatki, bibliografijah in vlogah in ne omogočata ugovor zoper pogoje, kriterije in merila ocenjevanja ter oceno recenzentov tožena stranka navaja, da je pouk o pravnem sredstvu skladen s 15. členom ZRRD, ki določa, da se ugovor lahko vloži samo zaradi kršitev postopka ali očitne napake. Iz upravne sodne prakse tudi izhaja, da je predmet presoje lahko le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom, ne pa tudi primernosti ali ustreznosti določenega pogoja, kriterija ali merila javnega razpisa, v kolikor se z njimi zagotavlja enakost vseh prijaviteljev na javni razpis. Glede zadržanja postopka financiranja za izbrane projekte, kot je predlagal tožnik, v kolikor ne pride do njihove odprave, tožena stranka meni, da je namen javnega razpisa, ki je v izboru projektov, ki predstavlja javno korist in bi s predlaganim zadrževanjem podpisa pogodb posegli v javno korist. Glede na to predlog ni dopustno upoštevati. Tožena stranka tudi nima pristojnosti uporabe instituta exceptio illegali.

15. Tožena stranka tudi opozarja, da so v skladu z 11. točko prvega odstavka 6. člena Zakona o dostopu informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ) podatki o recenzentih varovani osebni podatki, katerih razkritje ni dovoljeno. Področje dela recenzentov je zaupne narave. ARRS pa v skladu z 225. členom Pravilnika za zaključene ocenjevalne postopke objavi seznam recenzentov, ki so sodelovali pri ocenjevanju po posameznih vedah, urejeno po abecednem vrstnem redu. Če je število recenzentov za katero izmed ved manjše od 15 se objavi skupni seznam. Prav tako so v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ob upoštevanju tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ varovani tudi podatki o vodji zavrnjene prijave raziskovalnega projekta, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. V skladu s četrtim odstavkom 27. člena Pravilnika se neizbrane prijave na spletni strani Agencije objavijo samo z zaporednimi številkami, tako da ni možno ugotoviti identitete posamezne prijave.

Sprememba imena tožene stranke

16. Vlada RS je s Sklepom z dne 26. 4. 2023 (Uradni list, št. RS 48/23) ustanovila Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu ARIS), ki je pravna naslednica Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), ki je bila ustanovljena s Sklepom o ustanovitvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 103/22 in 125/22).

Glede oprave glavne obravnave

17. Sodišče je v skladu z določili Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in 22. ter 23. členom Ustave RS izvedlo glavno obravnavo, do katere imajo stranke pravico, saj se šele pred sodiščem srečajo v enakopravnem položaju. Izvedba glavne obravnave zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega pravnega varstva pravic, med katerimi je tudi pravica do poštenega postopka, kar ustreza tudi 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP) in 47. členu Listine EU o temeljnih pravicah. Sodišče je zato v zadevi odločilo po opravljeni glavni obravnavi (prvi odstavek 51. člena ZUS-1).

18. Tožeča stranka je na glavni obravnavi dopolnila 2. točko tožbe z navedbo osnovnega sklepa oz. obvestila 6316-9/2019-1999 z dne 26. 8. 2020. 19. O trditvah strank je sodišče izvedlo dokaz z vpogledom v odločbo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) št. 6316-9/2019-2358 z dne 24. 11. 2020, obvestilo o izboru prijav z dne 26. 8. 2020, sklep o ARRS o predlogu izbora prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2020 št. 6316-9/2019-1248 z dne 21. 8. 2020, sklep ARRS o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2020 št. 6316-9/2019-1251 z dne 25. 8. 2020, spremni dopis tožene stranke z dne 5. 3. 2021 in vse listine, ki se nahajajo v upravnem in sodnem spisu. Kot pričo je zaslišalo B. B., ki je bil zakoniti zastopnik tožeče stranke ob vložitvi tožbe in pričo Č. Č., direktor ARRS v času objave Javnega razpisa.

K točki I izreka

20. Tožba ni dovoljena.

21. Sodišče ugotavlja, da tožnik s tožbenim zahtevkom uveljavlja izpodbojni in ugotovitveni zahtevek, torej dva glavna, enakovredna tožbena zahtevka. Tako združevanje zahtevkov se šteje za objektivno kumulacijo zahtevkov, pri čemer mora vsak zahtevek izpolnjevati enake procesne pogoje, kot če bi bil uveljavljen v posebni tožbi. To pomeni, da mora vsak od tako postavljenih zahtevkov izpolnjevati procesne predpostavke za njegovo obravnavo.

22. Sodišče meni, da tožba zoper sklep ARRS o predlogu izbora prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2020, št. 6316-9/2019-1248 z dne 21. 8. 2020 in sklep Sklep ARRS o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2020, št. 6316-9/2019-1251 z dne 25. 8. 2020 (sklep direktorja) in slednja tudi v delu, ki se nanaša na družboslovje, ne izpolnjujeta procesnih predpostavk iz 4. točke 36. člena ZUS-1. 23. Kot relevantno pravno podlago za presojo v predmetni zadevi je treba uporabiti v času izdaje izpodbijanih aktov veljaven ZRRD. Četrti odstavek 15. člena ZRRD je tako med drugim določal, da lahko zoper odločitev toženke o izbiri programov in projektov, ki se financirajo iz državnega proračuna, in ki jo na prvi stopnji sprejme direktor agencije, stranka v 15 dneh po vročitvi vloži ugovor, o katerem odloči upravni odbor agencije v 30 dneh po njegovem prejemu ob smiselni uporabi zakona, ki ureja splošni upravni postopek, in da zoper odločitev upravnega odbora agencije ni pritožbe.

24. Podrobneje je postopek izbora projektov določen v Pravilniku, in sicer v določbah 25. do 31. člena. V 25. členu Pravilnika je med drugim določeno, da predlog prednostnega seznama prijav obravnava ZSA in na njegovi podlagi s sklepom sprejme predlog sklepa o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti. Na podlagi predloga sklep ZSA o izboru prijav direktor sprejme obrazloženi sklep o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti s seznamom izbora prijav (prvi in četrti odstavek 25. člena). Na podlagi navedenega sklepa direktorja agencija prijaviteljem izda individualno obvestilo o rezultatih izbora prijav, ki mora vsebovati podatke iz drugega in tretjega odstavka 26. člena Pravilnika. Zoper obvestilo lahko prijavitelj v 15 dni vloži ugovor (prvi odstavek 28. člena Pravilnika).

25. Sodišče je v svoji sodni praksi že večkrat poudarilo, da so postopki sofinanciranja iz javnih sredstev na podlagi javnega razpisa, za kar gre tudi v obravnavanem primeru, specifičen tip upravnega spora. Odločanje na podlagi javnega razpisa namreč nima značaja upravne zadeve po 2. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), temveč gre za odločanje o "drugi javnopravni stvari". To predvsem pomeni, da se pri odločanju o taki stvari določbe ZUP uporabljajo smiselno in kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom (4. člen ZUP).

26. Namen postopka upravnega spora je v zagotavljanju sodnega varstva pravic in pravnih koristih posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil (1. člen ZUS-1). V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, ki posegajo v pravni položaj tožnika (2. člen ZUS-1), lahko pa tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (4. člen ZUS-1).

27. Upravni akt je upravna odločba in drug upravno pravni, enostranski oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1).

28. Ustaljena je razlaga vrhovnega sodišča, da pojem upravnega akta ne zajema le upravnih odločb, ampak tudi druge akte, ki jih sprejemajo organi v okviru izvrševanja upravne funkcije in so rezultat njihovega enostranskega oblastvenega odločanja. Navedeni pojem tako zajema vse nosilce upravnih funkcij, ki posegajo v pravni položaj oseb, ne glede na to, da ne gre za upravne zadeve, o katerih bi odločalo sodišče v upravnem sporu.1

29. Iz zakona tako izhajata dva temeljna pogoja, ki jih je treba pri presoji, ali je posamezna odločitev upravni akt upoštevati: 1. formalni pogoj, saj so formalno lahko to le tisti akti, ki jih izdajajo državni organi, organi lokalnih skupnosti oziroma nosilci javnih pooblastil (organi v 1. členu ZUS-1) in 2. materialni pogoj, to so tisti akti, ki vsebujejo vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta in s tem posegajo v njen pravni položaj. Zato akt, ki ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi, in ki ni utemeljen na normi javnega prava, ki ga organ pooblašča za enostransko, oblastveno, posamično odločanje v javnem interesu, v pravni položaj tožnika ne posega. Tako se v upravnem sporu lahko izpodbija le tisti akt, ki v izreku vsebuje meritorno odločitev, torej vsebinsko opredelitev do pravice ali obveznosti stranke oziroma zavrnitev strankinega zahtevka o priznanju pravice ali pravne koristi, ki izhaja iz materialnega prava.

30. Sodišče ugotavlja, da je ZSA na seji občasnega strokovnega telesa sprejel Sklep o predlogu izbora prijav št. 6316-9/2019-1248 z dne 21. 8. 2020, kjer je v izbor za sofinanciranje raziskovalnih projektov uvrstil 205 prijav predlogov raziskovalnih projektov in 13 prijav pod odložnim pogojem, na podlagi 25. člena Pravilnika.2

31. ZSA je posredovala predlog sklepa o izboru prijav direktorju ARRS. Na podlagi predloga sklepa ZSA o izboru prijav je direktor sprejel obrazloženi sklep o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti s seznamom izbora prijav št. 6316-9/2019-1251 z dne 25. 8. 2020 (četrti odstavek 25. člena Pravilnika, sklep direktorja o izboru prijav).

32. V navedenih sklepih je povzet postopek izbora in ugotovitev, kateri prijavitelji so uspeli na razpisu (seznam je v prilogi sklepa), torej je vsebovana odločitev o izboru oziroma ne izboru prijav vseh prijaviteljev na Javni razpis. Tako tudi ni v obravnavanih sklepih navedena obrazložitev odločitve za vsako prijavo posebej. Obravnavana sklepa ne vsebujeta individualne vsebine in odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, pa tudi noben zakon ne določa, da bi bil zoper tak akt dopusten upravni spor (drugi stavek prvega odstavka 2. člena ZUS-1). Tako ne izpolnjujeta materialnih pogojev za opredelitev upravnega akta, ki je lahko predmet izpodbijanja po ZUS-1, saj v nobenem od njiju v izreku ni bilo dokončno odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi.

33. Po obrazloženem je sodišče v skladu s 4. točko 36. člena ZUS-1 tožbo v tožbenem zahtevku, v katerem tožeča stranka izpodbija navedena sklepa, in sicer Sklep (ZSA) o predlogu izbora prijav št. 6316-9/2019-1248 z dne 21. 8. 2020, Sklep direktorja o izboru prijav št. 6316-9/2019-1251 z dne 25. 8. 2020 in slednja tudi v delu, ki se nanašata na družboslovje ter tožnik zahteva njihovo odpravo, kot nedopustno zavrglo (1.,2., 3.,4. in 5. točka I izreka te odločbe).

34. Ker je sodišče tožbo na izpodbijanje oz. odpravo zgoraj navedenih dokumentov zavrglo, se ni spuščalo v vsebinsko presojo njihove pravilnosti in zakonitosti. Posledično se ni opredelilo do vprašanja ali sklepa ne veljata in ne ustvarjata pravnih učinkov, zato ker po navedbi tožeče stranke nista bila objavljena niti vročena strankam.

K točki II izreka:

35. Tožba je utemeljena glede Obvestila o predlogu izbora prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2020, št. 6316-9/2019-1999 z dne 26. 8. 2020 in v prvem odstavku Sklepa ARRS o predlogu izbora prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2020, št. 6316-9/2019-2358 z dne 21. 11. 2020. 36. ZRRD v četrtem odstavku 15. člena zoper odločitev direktorja tožene stranke o izbiri projektov, ki ga sprejme na podlagi četrtega odstavka 25. člena Pravilnika, predvideva možnost ugovora. Takšno odločitev direktorja po stališčih sodne prakse vsebuje obvestilo o rezultatih izbora prijav, izdano na podlagi 26. člena Pravilnika.3 Tudi o vloženem ugovoru odloča toženka, vendar po drugem organu, tj. upravnem odboru, oba akta skupaj pa predstavljata odločitev, sprejeto v enostopenjskem postopku. Z 28. členom Pravilnika je namreč določena le še ena postopkovna faza odločanja toženke (o ugovoru), ko pa je odločitev o ne izboru v (so)financiranje dokončno izoblikovana s strani toženke (2. člen ZUS-1), zoper njo pa ni pritožbe in je torej dokončna, pa v skladu z določbami ZUS-1 nastopi možnost sodnega varstva v upravnem sporu.

37. Tožeča stranka v tem upravnem sporu izpodbija Obvestilo o predlogu izbora prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2020, št. 6316-9/2019-1999 z dne 26. 8. 2020 kar izhaja iz navedb v tožbi (v nadaljevanju obvestilo o rezultatih izbora) in priloge kot dokaz zatrjevanih dejstev in Sklep o predlogu izbora prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2020, št. 6316-9/2019-2358 z dne 24. 11 2020 (v nadaljevanju sklep o ugovoru), s katerim je tožena stranka zavrnila njen ugovor zoper obvestilo o rezultatih izbora. Sodišče je zato v tem sporu presojalo pravilnost in zakonitost obeh izpodbijanih aktov, tj. obvestila o rezultatih izbora, s katerim je toženka zavrnila tožnikovo prijavo za sofinanciranje raziskovalnega programa, in sklep, s katerim je zavrnila njegov ugovor zoper navedeno obvestilo, saj šele oba akta skupaj predstavljata dokončno odločitev toženke, ki je predmet tega upravnega spora.

38. Sodni preizkus izpodbijanega akta je glede na četrti odstavek 15. člena ZRRD omejen na presojo pravilnosti in zakonitosti postopka izbora in na presojo očitnih napak v postopku izdaje izpodbijanega akta. V navedeni okvir sodi tudi sodna presoja, ali je toženka spoštovala pravila upravnega postopka, ki prijavitelju zagotavljajo učinkovito zaščito njegovih pravic. V predmetni zadevi gre namreč za javnopravno zadevo, v kateri se smiselno uporabljajo pravila upravnega postopka (4. člen ZUP). To pomeni, da morata biti obvestilo o rezultatih izbora in sklep o zavrnitvi ugovora skupaj obrazložena tako, da sodišče lahko opravi presojo v obsegu, kot jo določa ZRRD. Obrazložitev mora biti popolna do te mere, da je spoštovano načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. V vsakem primeru pa mora vsebovati dovolj podatkov, da lahko prijavitelj na javni razpis kontrolira pravilnost sprejete odločitve.

39. ARRS je vodil evalvacijo prijavljenih predlogov projektov po postopku določenem v Javnem razpisu, Pravilniku ter v Metodologiji ocenjevanja prijav. ARRS je na podlagi sklepa direktorja o izboru prijav izdal prijaviteljem individualno obvestilo o rezultatih izbora prijav.4 Z obvestilom o izboru prijav, št. 6316-9/2019-1248 z dne 21. 8. 2020 je tožena stranka obvestila tožečo stranko, da njena prijava projekta št. 766 "..." ni izbrana za sofinanciranje, ki je bilo tožniku vročeno 28. 8. 2020. V sklepu o ugovoru prijavitelja, tožena stranka obrazloži, da je Komisija upoštevala določbo prvega odstavka 28. člena Pravilnika, in sicer da predmet ugovora ne morejo biti pogoji, kriteriji in merila za ocenjevanje prijav. Ugovor ni mogoč glede znanstvene presoje (ocene) recenzenta. Predmet ugovora je lahko samo kršenje postopka izbora ali očitna napaka. Ocena je lahko posredno predmet ugovora samo, če se prijavitelj v ugovoru sklicuje na konkretno kršitev postopka izbora ali očitno napako.

40. Tožeča stranka v tožbi uveljavlja nezakonitost in kršitve postopka, ker tožena stranka ni sledila 98. členu Pravilnika. Slednji določa, da v primeru neusklajenega poročila, če projekt v drugi fazi ocenjujeta dva recenzenta, strokovno telo določi tretjega recenzenta. Panel posebej obravnava predloge projektov, pri katerih se ocene recenzentov bistveno razlikujejo, in se odloči, ali povprečje treh ocen dejansko odraža kakovost predlaganega projekta. Če povprečje treh ocen ne odraža kakovosti projekta, panel lahko izloči eno oceno. Panel obravnava tiste predloge projektov, pri katerih ena ocena odstopa najmanj za dve točki od povprečja ocen.

41. Po mnenju tožeče stranke, tožena stranka ni pravilno uporabila 98. člen Pravilnika in izločila tiste od treh ocen, ki je močno odstopala od ostalih dveh. Prvi recenzent je prijavo ocenil z 11,6 točk, drugi z 9,0 točk in tretji s 14,6 točk. V kolikor bi izločil oceno, ki odstopa od ostali dveh ocen bi projekt prejel oceno 13,1 in bi bil financiran, zaradi kršitve pravil postopka, pa je prejel 11,73 točk. Tožena stranka pojasnjuje, da Pravilnik za noben primer ne predpisuje obveznosti izločitve ene ocene. Zato tudi v naprej ni mogoče določiti kriterijev na podlagi katerih naj izloči ali ne izloči eno oceno in katero oceno.

42. Glede vprašanja ocenjevanja vloge s strani treh recenzentov je toženka je v izpodbijanem aktu obrazložila, da so tožnikovo vlogo ocenjevali trije recenzenti. Iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi ugovora izhaja, da vsi recenzenti prijavitelja štejejo za odličnega raziskovalca, ki je eden vodilnih znanstvenikov na svojem področju (ocene 4,7, 5,0, 4,9). Ocene za projekt (4,0, 2,0 4,9) in njegovo izvajanje (2,9, 2,0, 4,8) pa se recenzenti precej razlikujejo. Tožena zapiše v izpodbijanem aktu, da je recenzent z najvišjimi ocenami podal svojo oceno kratko, zelo splošno razlago v treh vrsticah. Najbolj kritični recenzent je podal podobno kritiko projekta in njegovega izvajanja. B. B. je kot vodja projekta in priča v tem upravnem sporu, glede na očitke recenzentov, da je projekt preambiciozen, ogromen, neizvedljiv, da tako eminentni znanstveniki ne bi sodelovali z njim, takoj po tem dokazal, da projekt ni takšen, kot je ocenjevalec trdil, zato ker ga je izvedel. Profesorji iz Harwarda, Oxforda so s tožnikom skupaj sodelovali in so celo izdali knjigo. Meni, da je že izkazano, kako je ta ocenjevalec oz. kako je tožena stranka nekorektno nastopila proti projektu, ker ko je projekt šibek, ga zavrne, ker je šibek, ko je pa močen, ga pa zavrne, ker je preambiciozen.

43. Toženka tako navede število točk, ki jih je tožnikova prijava prejela po posameznem kriteriju in skupno, ne pa tudi kakršne koli utemeljitve takšnega vrednotenja. Pogoji Javnega razpisa, merila in kriteriji, ki naj bi bili upoštevani, niso navedeni, niti ni obrazloženo, kako so bili upoštevani pri vrednotenju prijavljenega projekta.

44. V zvezi z navedenim sodišče pojasnjuje, da je v 15. členu ZRRD določeno, da se ugovor zoper odločitev o obvestilu za o rezultatih izbora lahko vloži samo zaradi kršitve postopka izbire ali očitne napake, to pa še ne pomeni, da akt o (ne)izbiri ne bi moral vsebovati vseh tistih sestavin, ki so potrebne, da se ga da preizkusiti. Res je sicer, da je samo ocenjevanje strokovno opravilo, ki ne more biti predmet sodne presoje, vendar pa je pri odločitvi vseeno treba upoštevati osnovne procesne pravice stranke v postopku, med katere spada tudi pravica do obrazložene odločbe. Ocenjevalci sicer nedvomno imajo pravico, da v okviru svoje strokovne avtonomije dajo kakršnokoli oceno in jo ustrezno obrazložijo, vendar pa, če daje predpis prijavitelju pravico, da lahko oceni tudi oporeka, je treba obrazložiti, zakaj je ocenjevalec po določenih merilih in kriterijih podal takšno oceno.

45. Ne glede na strokovno avtonomijo ocenjevalca, kot tudi same tožene stranke, mora biti akt vseeno obrazložen v tolikšnem obsegu, da je upoštevano ustavno določilo o pravici do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, ki določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. V okvir te pravice sodi tudi pravica do obrazložene odločitve, najpomembnejši del obrazložitve pa je tisti, ki se nanaša na razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, oziroma razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku.5 Kakorkoli že tožena stranka odloči, mora biti pojasnjeno, iz katerih razlogov je tako odločila oziroma v obravnavanem primeru iz katerih razlogov povprečje vseh ocen dejansko odraža kakovost predlaganega projekta oziroma ne odraža kakovosti projekta. V slednjem lahko panel izloči največ eno oceno in izračuna novo povprečje brez izločitve ene ocene (četrti odstavek 98. člena Pravilnika). Recenzenta namreč nista dosegla soglasja, zato je bil projekt posredovan v ocenjevanje tretjemu recenzentu. Panel je določil končno oceno prijave kot povprečje treh ocen, pri tem tožena stranka v izpodbijanem aktu ni obrazložila, na podlagi katerih meril in kriterijev je bila sprejeta takšna odločitev.

46. Tožnikov ugovor se ne nanaša na vsebino ocene, ampak na nemožnost preveritve pravilnosti samega postopka ocenjevanja. Pri tem drži, da sama ocena recenzentov v skladu s četrtim odstavkom 15. člena ZRRD ni predmet presoje, vendarle pa mora biti iz obrazložitve akta jasno razvidno, ali so bili pri odločitvi pravilno upoštevani vsi kriteriji in kazalniki, ki jih določa Pravilnik.

47. Ob upoštevanju 32. člena Pravilnika tako sodišče sodi, da mora obrazložitev ocenjevanja prijav, da bi jo bilo mogoče šteti za ustrezno, obsegati utemeljitev ocene prijave po vseh elementih ocenjevanja, tj. ne zgolj (splošno in skupno) po kriterijih, temveč glede na posamezne kazalnike in merila, ki v skladu z določbami Pravilnika prav tako predstavljajo elemente ocenjevanja prijav in jih je zato treba uporabiti pri ocenjevanju. Zgolj v primeru, če je obrazložitev ocene projekta podana na tak način, je mogoče preveriti, ali je bila prijava ocenjevana v skladu s predpisi in javnim razpisom.6 Izpodbijani akt bi torej moral biti obrazložen tako, da bi bili iz njega razvidni razlogi za odločitev v tolikšni meri, da bi se ga dalo preizkusiti, saj je le na tak način tožeči stranki lahko zagotovljeno učinkovito pravno varstvo. Tega pa izpodbijani akt ne vsebuje, zato je podana bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), saj se akta ne da preizkusiti.

48. V postopkih sofinanciranja iz javnih sredstev je treba tudi zagotoviti temeljne procesne garancije poštenega postopka, skladno določilom načela zakonitosti iz 6. člena ZUP in varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, med katere spada tudi zahteva po obrazloženosti upravnega akta. Brez obrazložitve, ki omogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve, namreč ni mogoče učinkovito varstvo ustavnih pravic iz 23. in 25. člena Ustave RS. Obrazložitev mora zato tudi v primeru, kakršen je obravnavani, obsegati vse pravno odločilne razloge, ki so organ vodili k odločitvi. Izdana odločba bo morala biti obrazložena v skladu z zakonom tako, da bo njeno materialno zakonitost mogoče preizkusiti.7

49. Upravni postopek je namreč presečišče med zasebnim in javnim interesom, ki naj bosta uravnotežena. Enako varstvo pravic je na upravnem področju del obrambnih pravic pred prekomerno rabo oblasti oziroma njeno zlorabo (6. člen EKČP)8 oziroma predstavlja del pravice o dobri upravi, ki izhaja iz 41. člena Listine EU. Zraven tega je zgolj iz ustrezne obrazložitve razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve organa, ki odloča o zadevi. Vodenje poštenega postopka s strani upravnega organa oziroma organa na katerega so prenesena pooblastila s strani države, pa ne pomeni zgolj zavzetja stališč stranke glede dejanskih vidikov zadeve, temveč tudi glede pravnih vidikov.9

50. Odsotnost konkretizirane obrazložitve za točno določen primer o katerem kot organ odloča, zgolj s splošno navedbo načina dela Komisije in ocenjevalcev (kar je sicer ustrezno) in pripadajočih členov Pravilnika, ne zadosti standardu obrazloženosti upravnega akta.10 Za pošten postopek je torej bistveno, da ima oseba katere pravice, dolžnosti in interes so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kakor tudi glede pravnih vidikov zadeve. Navedeno lahko poda samo, kolikor je akt v nekem upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem primeru kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS in pravica do poštenega postopka iz 6. člena EKČP. 51. Tožena stranka med postopkom tožeči stranki tudi ni omogočila vpogleda v dokumentacijo in podatke o ocenjevalcih. Kot izhaja iz sodne prakse tega sodišča mora tožena stranka zaradi načela enakega obravnavanja oziroma načela transparentnosti prijaviteljem omogočiti, da preverijo in se prepričajo, da je bila njihova vloga res ocenjena po kriterijih in postopku, kot je predpisan. V ta namen mora biti prijavitelju, ki je kandidiral za sredstva na javnem razpisu, omogočeno, da poda zahtevo za pregled svoje vloge (to je tožnik podal, vlogi je bilo delno ugodeno), vključno z listinami, ki so nastale v postopku ocenjevanja vloge (ocenjevalni listi recenzentov), in se na ta način prepriča v enakost obravnave njegove vloge. Ker v obravnavani zadevi tožena stranka ni ravnala tako, je kršila pravila postopka, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitosti odločitve.11

52. Sodišče meni, da so razlogi tožene stranke, ko se sklicuje glede razkritja imen ocenjevalcev na določilo 6. člena ZDIJZ, da so podatki o recenzentih varovani osebni podatki, napačni. V skladu s četrtim odstavkom 27. člena Pravilnika se neizbrane prijave na spletni strani Agencije objavijo samo z zaporednimi številkami, tako da ni možno ugotoviti identitete posamezne prijave. Tako prijavitelj ne more preveriti tudi konflikta interesov urejenega v Pravilniku v 8.2. poglavju, kot tudi ne sodišče preizkusiti, saj ne ve kdo je dejansko bil med ocenjevalci njegovega projekta. Priča nekdanji direktor, je pojasnil, da je pri ARRS osnovno akademsko pravilo anonimnih recenzij. Vendar ne gre prezreti, da pri javnih razpisih, se dodelijo javna sredstva, zato morajo biti postopki transparenti, da ne pride do kršitve videza nepristranosti in je v nasprotnem primeru kršena tudi pravica do poštenega postopka iz 6. člena EKČP. 53. Upravno sodišče RS je že zavzelo stališče, da ne gre pri imenih in priimkih ocenjevalcev za varovane osebne podatke, saj iz ustaljene sodne prakse sodišča in informacijskega pooblaščenca izhaja, da kadar državni ali drugi javni organ (v obravnavanem primeru ARRS) sklene pogodbo z zunanjim izvajalcem, nanj prenese izvrševanje svoje javne funkcije. Posledično so ti subjekti podvrženi enakemu režimu kot sam javni organ. Subjekt torej posredno opravlja javno funkcijo in zanjo prejme plačilo iz javnih sredstev, v obravnavanem primeru pa še sodeluje v postopku javnega razpisa, v katerem se bodo podeljevala javna sredstva. Za takšne postopke veljavna zakonodaja predpisuje absolutno javnost podatkov. Za razkritje podatkov o porabi javnih sredstev ali podatkov, povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, pa ZDIJZ v tretjem odstavku 6. člena določa, da se ti podatki razkrijejo ne glede na izjeme iz prvega odstavka navedenega člena.

54. V obravnavanem primeru tako osebno ime in priimek ocenjevalca, s katerim je tožena stranka sklenila pogodbo in nanj prenesla izvrševanje svoje javne funkcije v okviru ocenjevanja vlog vlagateljev, ki bodo prejeli državna oz. evropska finančna sredstva na podlagi javnega razpisa, ter bo za delo plačan iz javnih sredstev tožene stranke, ni varovan osebni podatek.

55. Tožena stranka mora v postopku javnega razpisa izbrati strokovne, neodvisne in nepristranske člane strokovne komisije oz. ocenjevalce vlog, njena izbira pa mora biti transparentna tako, da jo je možno preveriti. Le tako je zagotovljena zakonitost postopka. Ker to v predmetnem postopku ni bilo mogoče, je tudi z navedenim storjena bistvena kršitev pravil postopka.12

56. Ker vpostopku izdaje upravnega akta niso bila upoštevana pravila postopka, kar je (lahko) vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve, je s tem podana bistvena kršitev pravil postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1), kar pomeni, da je to v vsakem primeru razlog za odpravo odločbe. Sodišče se v predmetni zadevi ni spuščalo v presojo dejanskega stanja, saj zaradi odsotnosti konkretiziranosti akta (bistvene kršitve pravil postopka) sploh ni prišlo do presoje dejanskega stanja zadeve z zaslišanjem predlaganih prič.

57. Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijano obvestilo o izboru prijav v celoti odpravilo in sklep o ugovoru delno odpravilo v prvem delu izreka sklepa o ugovoru, na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, ker so bila kršena pravila postopka. In vrnilo istemu organu v ponovni postopek. Glede na to, da je bil razlog za ugoditev tožbi bistvena kršitev pravil postopka, se sodišče do ostalih navedb strank v postopku ni opredeljevalo. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka akt ustrezno obrazložiti v skladu z navodili iz te sodbe in tožniku omogočiti vpogled v vso dokumentacijo in podatke o ocenjevalcih.

58. Tožnik je sicer predlagal odločanje sodišča v sporu polne jurisdikcije (s tem, ko je predlagal zgolj odpravo izpodbijane odločbe oz. spremembo, tako, da se odobri financiranja), vendar za takšno sojenje niso izpolnjeni pogoji po 65. členu ZUS-1, ki v prvem odstavku določa, da sme sodišče upravni akt odpraviti in s sodbo odločiti o stvari, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. S sojenjem v sporu polne jurisdikcije sodišče dejansko poseže v izvrševanje upravne funkcije, saj odloči namesto upravnega organa, s čimer poseže v izvršilno vejo oblasti.

59. Zaradi kršitev pravil postopka, ki jih mora odpraviti organ, odločanje o vsebini upravnega akta ni bilo mogoče, zato sodišče samo ni moglo odločiti o stvari (analogna uporaba prvega odstavka 65. člena ZUS-1).

K točki III izreka:

60. Tožba je v delu, ki se nanaša na odločitev o ugovoru tožeče stranke v drugem odstavku sklepa o ugovoru št. št. 6316-9/2019-2358 z dne 24. 11 2020, neutemeljena.

61. Tožeča stranka je namreč vložila ugovor zoper Sklep ARRS o predlogu izbora prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2020, št. 6316-9/2019-1248 z dne 21. 8. 2020 in Sklep ARRS o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2020, št. 6316-9/2019-1251 z dne 25. 8. 2020. Navedena sklepa se ne nanašata na individualno pravico, o čemer se je sodišče že opredelilo (obrazložitev k točki I. izreka te odločbe), saj je v sklepih vsebovana odločitev o izboru prijav oz. ne izboru prijav vseh prijaviteljev na Javni razpis brez obrazložitve za vsako prijavo posebej, zato nista akta, ki se izpodbijata v upravnem sporu. Prav tako velja za naštete v ugovoru prijavljene projekte drugih prijaviteljev, saj se lahko vložijo ugovori le zoper individualno obvestilo o izboru prijav, kot določa 28. člen Pravilnika.13 Sodišče zato sodi, da je odločitev tožene stranke, ki je v obravnavanem delu zavrgla ugovore, pravilna.

62. Sodišče se zato tudi ni opredeljevalo glede navedb tožeče stranke o izbiri in vsebini projekta št. 441, katerega vodja je dr. C. C. in ni sledilo zaslišanju slednjega. Dr. C. C. je bil predsednik Upravnega odbora ARRS in dekan ..., kot tudi rektor Univerze na Primorskem in minister, vse pred objavo spornega Javnega razpisa, kar so javno dostopni in splošno znani podatki. Tako bi naj prišlo do konflikta interesov, saj se slednji osebno pozna z recenzenti, panelisti, odločevalci za izbiro na Javnem razpisu. Tožnik je v tožbi zapisal, da je ARRS imenoval recenzente za ocenjevanje prijav januarja 2020, to je v času, ko je dr. C. C. mandat člana upravnega odbora že prenehal. Tožnik predlaga, da sodišče razsodi kot v zadevi II U 109/2013 z dne 10. 4. 2013. 63. Sodišče ugotavlja, da je bil v zadevi II U 109/2013 z dne 10. 4. 2013 predsednik ocenjevalne komisije, član strokovnega sveta, katerega članica je bila tudi ena izmed prijaviteljic na javni razpis ter je zato izkazan dvom v nepristranskost oz. interesno povezanost. Slednjega tudi tožnik v tožbi ni zatrjeval, temveč, da so v obeh zadevah ocenjevalci ali člani ocenjevalnih teles hkrati člani teles ali predavatelji in nosilci predmetov na fakultetah. Vendar tožnik navaja le pavšalno, da dr. C. C. poznajo odločevalci in so jim prijavitelji in vodje izbranih projektov, predstavniki ... in ARRS vplivali in namigovali ali svetovali, da naj ocenijo nekatere predloge z visokimi ocenami ali nizkimi ocenami. Prav tako je v 228. členu Pravilnika določeno, da člane panela iz vrst recenzentov, ki jih predlaga občasno strokovno telo, imenuje direktor, ki je bil v času objave razpisa Č. Č.

64. Glede na dejstvo, da iz Javnega razpisa izhaja tudi, da se bo (so)financiranje izvedlo iz proračunskih sredstev (3. točka Javnega razpisa), se za postopek o dodelitvi sredstev uporabljajo določbe Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS, izdanega na podlagi Zakona o javnih financah. Po določbi 4. odstavka 218. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS, predsednik in člani komisije ne smejo biti s prejemniki interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja, v zakonski zvezi ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, tudi če je zakonska zveza prenehala ali v izvenzakonski skupnosti; drugi elementi interesne povezanosti pa se presojajo v skladu s Kodeksom ravnanja javnih uslužbencev. Tudi Pravilnik v poglavju 8.2. določa navzkrižje interesov.14 Tožeča stranka konkretne interesne povezanosti ni zatrjevala in tudi ne sorodstvenih razmerij, zato sodišče brez konkretno določenih dejstev ni moglo izvesti dokaznega postopka, ki je namenjen dokazovanju zatrjevanih dejstev, ki pa v obravnavanem primeru niso konkretizirana. Tožnik v tej zvezi navaja le pavšalne očitke glede konflikta interesov, saj ne navaja konkretnih imen odločevalcev, (ki so bili po abecednem vrstnem redu javno objavljeni) pri katerih naj bi bil podan konflikt interesov, niti ne navaja drugih dejstev in dokazov za njih, katere bi sodišče lahko preverilo.

65. Sodišče tudi ni sledilo predlogu tožeče stranke, za pridobitev vmesnih poročil izbranih prijaviteljev na razpisih s področja prava in političnih ved za leta 2018, 2019, 2020, saj se ne nanašajo na obravnavani Javni razpis, razen za leto 2020, gre za strokovne ocene, ki niso predmet presoje sodišča. Sodišče v tem postopku ne more presojati strokovnih ocen drugih izbranih projektov in jih primerjati s tožnikovim, saj vse to presega odločanje v konkretni zadevi.

66. Na tej podlagi je sodišče tožbo v delu drugega odstavka sklep o ugovoru, zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

67. Sodišče še pripominja, da Upravno sodišče v upravnem sporu nima pristojnosti razveljaviti morebitnih protiustavnih določil določenega Pravilnika oz. Javnega poziva, saj je navedeno v domeni Ustavnega sodišča (160. člen Ustave RS). Upravno sodišče lahko v postopku, kolikor presodi, da gre za protiustavnost podzakonskega akta ali drugega javnopravnega dokumenta odloči po načelu exceptio illegalis15, torej da posameznega protiustavnega podzakonskega določila ne uporabi.

K točki IV izreka:

68. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Po določilu četrtega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožeča stranka, ki jo zastopa odvetnik kot pooblaščenec, upravičena do povrnitve priglašenih stroškov v višini 385,00 EUR, z 22% DDV, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

69. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi s 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 VSRS, sodba X Ips 24/2023 z dne 4. oktober 2023. 2 Predlog prednostnega seznama prijav obravnava ZSA in na njegovi podlagi s sklepom sprejme predlog sklepa o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti s predlogom prednostnega seznama prijav, če ni s tem pravilnikom drugače določeno. 3 Agencija na podlagi sklepa direktorja o izboru prijav izda prijaviteljem individualno obvestilo o rezultatih izbora prijav. 4 Obvestilo vsebuje podatke o prijavi in obsegu (so)financiranja, če je bila prijava izbrana za (so)financiranje, če ni s tem pravilnikom drugače določeno. obrazložitvi obvestila se navedejo podatki o skupnem številu točk in posebej število točk, dobljeno po posameznih elementih ocenjevanja, ter se utemelji odločitev. V obvestilu se navede tudi pouk o pravnem sredstvu (26. člen Pravilnika). 5 Upravno sodišče RS, sodba I U 1426/2017. 6 Upravno sodišče RS, sodba I U 66/2020 z dne 7. 3. 2023. 7 Upravno sodišče RS, sodbe I U 508/2016, I U 309/2018, I U 1414/2018, I U 758/2018, I U 1863/2018). 8 Tako sodna praksa Vrhovnega sodišča RS X Ips 1/2020 z dne 2. 9. 2020, točka 8 obrazložitve. 9 Enako izhaja iz Upravno procesno pravo, upravni postopek in upravni spor, Kerševan, E. in Androjna, V. GV založba 2017, str. 88 in 89. 10 V skladu z merili iz 214. člena ZUP. 11 Upravno sodišče RS, sodba I U 617/2020 z dne 31. 5. 2022. 12 Upravno sodišče RS, sodba II U 387/2018 z dne 25. 8. 2021, II U 5/2019 z dne 15. 9. 2021. 13 V skladu s 28. členom Pravilnika ima prijavitelj v 15 dneh od prejema obvestila pravico vložiti ugovor. V ugovoru se natančno opredelijo razlogi, zaradi katerih ga vlaga. Predmet ugovora ne morejo biti pogoji, kriteriji in merila za ocenjevanje prijav. Ugovor ni mogoč glede znanstvene presoje (ocene) recenzenta. Predmet ugovora je lahko samo kršenje postopka izbora ali očitna napaka. Ocena je lahko posredno predmet ugovora samo, če se prijavitelj v ugovoru sklicuje na konkretno kršitev postopka izbora ali očitno napako. 14 Navzkrižje interesov po tem pravilniku nastopi, kadar obstajajo okoliščine, ki izvirajo iz neposrednega sorodstvenega razmerja, zaposlitvenega razmerja ali raziskovalnega sodelovanja zavezanca za navzkrižje interesov z raziskovalcem, ki sodeluje s predmetom ocenjevanja v postopku ocenjevanja, ter tudi v drugih okoliščinah, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti in objektivnosti. Zavezanci za navzkrižje interesov so član, predsednik ter namestnik predsednika ZSA, stalnih in občasnih strokovnih teles, strokovnih komisij, član panela in recenzent. Zavezanec za navzkrižje interesov je v navzkrižju interesov, če je z vodjo oziroma člani raziskovalne, programske ali projektne skupine v neposrednem sorodstvenem razmerju oziroma, če je v zaposlitvenem razmerju ali raziskovalno sodeluje z vodjo raziskovalne, programske ali projektne skupine. (1. in 5. točka 228. člena Pravilnika). 15 Glej tudi Komentar k 156. členu Ustave RS, Franc Testen, 2002.