Jedro

Napačen je zaključek sodišča prve stopnje, da priloženi izpiski vrednotenj iz Registra nepremičnin GURS v izvršilnem postopku niso upoštevni. V skladu s 7. in 212. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, je trditveno in dokazno breme o obstoju okoliščin, ki opravičujejo omejitev izvršbe, na dolžniku. In čeprav vrednosti nepremičnin po GURS niso bile določene na podlagi cenilca nepremičnin, jim ni mogoče odreči vsake dokazne teže. Ob odsotnosti drugih navedb in dokazov, še posebej pa ko cenitev nepremičnine s strani sodnega cenilca skladno z drugim odstavkom 178. člena ZIZ še ni ugotovljena, tako tudi ti dajejo podlago za oceno vrednosti nepremičnine, da lahko sodišče odloči o predlogu po drugem odstavku 34. člena ZIZ oziroma 169. členu ZIZ.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne v nov postopek sodišču prve stopnje.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijani I. in III. točki izreka potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnika (I. točka izreka) in zavrnilo njegov predlog, da se opravi izvršba na drugi nepremičnini (II. točka izreka). Naložilo mu je, da upniku v roku 8 povrne 298,66 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude pri plačilu, in sicer na račun Okrožnega sodišča v Celju, Organ za brezplačno pravno pomoč.

2. Zoper ta sklep se dolžnik po pooblaščencu pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi opozarja, da se sodišče prve stopnje glede zavrnitve ugovora v I. točki izreka sklicuje na neobstoječ sklep I 165/2023 z dne 24. 3. 2023. Meni, da je zaradi tega obrazložitev nerazumljiva, kar predstavlja bistveno kršitev postopka. Nadalje navaja, da je, s tem ko je upnica podala predlog za izvršbo tudi na nepremičnino dolžnika, v katero je vložil svoja lastna sredstva in povečal njeno vrednost, zapadla njegova terjatev do upnice, s tem pa je izpolnjen pogoj, ki še ni bil podan v času pravdnega postopka. Tako je prišlo do materialnopravnega pobota z njegovo terjatvijo iz naslova vlaganj v nepremičnino. Sodišče prve stopnje se do tega dejstva ni opredelilo, kar predstavlja bistveno kršitev postopka. Kritičen je tudi do zavrnitve njegovega predloga, da se opravi izvršba na drugi nepremičnini. Meni, da je obrazložitev sodišča prve stopnje, da vrednost drugih nepremičnin v znesku 101.228,50 EUR ne more biti upoštevana, nerazumljiva. Vrednost nepremičnin na podlagi množičnega vrednotenja nepremičnin namreč kar 14-krat presega znesek terjatve upnice v tem postopku, pri tem pa je splošno znano dejstvo, da ni velikih razlik med s strani izvedenca ocenjeno vrednostjo nepremičnin in ocenjeno vrednostjo po Geodetski upravi Republike Slovenje (v nadaljevanju: GURS). Tako je prepričan, da je njegov predlog utemeljen, čeprav je solastnik nepremičnin zgolj do 1/2, ko je interes za nakup nepremičnin sicer manjši. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep v celoti razveljavi s stroškovno posledico, podredno, da vrne zadevo v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Na pritožbo pravočasno odgovarja upnica po pooblaščencu. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega odgovora. Med odgovarjanjem na pritožbene navedbe izpostavlja, da je sodišče prve stopnje napako v datumu sklepa o izvršbi odpravilo s popravnim sklepom z dne 14. 11. 2023. Sicer pa ta napaka ni v ničemer vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve sodišča. V nadaljevanju povzema sklep Višjega sodišča v Celju Cp 451/2022 z dne 23. 2. 2023, ob tem pa izpostavlja, da terjatev upnice na dan 1. 6. 2023 znaša 131.471,22 EUR. Glede dolžnikovih navedb o utemeljenosti predloga za dovolitev izvršbe na drugi nepremičnini pa izpostavlja, da dolžnik bremenu, da bo terjatev poplačana s prodajo druge nepremičnine, ni zadostil in da je lahko s svojim predlogom uspešen šele po ugotovitvi vrednosti nepremičnine, kar pa v tem postopku še ni bilo storjeno.

4. Pritožba je delno utemeljena.

**Glede izpodbijane I. točke izreka**

5. Neutemeljene so pritožbene navedbe o smiselno zatrjevani absolutni bistveni kršitvi določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Kot pravilno navaja upnica v odgovoru na pritožbo, izpodbijana odločitev zaradi napačne navedbe datuma sklepa o izvršbi ni nerazumljiva, saj je napaka očitna, zato je v celoti omogočen pritožbeni preizkus. Tudi sicer pa je napačno naveden datum sodišče prve stopnje odpravilo s popravnim sklepom z dne 2. 11. 2024. 6. Pritožbeno ni sporno, da je dolžnik v pobot ugovarjal terjatev, ki je bila predmet tožbenega postopka, katerega pa je Višje sodišče v Celju v sodbi Cp 451/2022 z dne 23. 2. 2023 zavrnilo. S tem je dolžnik zatrjeval ugovorni razlog po 8. točki 55. člena ZIZ. Kot je ustrezno pojasnilo že sodišče prve stopnje, pogoji za pobot niso izpolnjeni, saj ima upnica terjatev, ki jo izterjuje v predmetni izvršbi, priznano s pravnomočno in izvršljivo sodbo, dolžnik pa ne, saj je bil njegov tožbeni zahtevek zavrnjen. V izvršilnem postopku sme namreč dolžnik uveljavljati v pobot samo tiste terjatve, ki so med strankama nesporne, to pa so terjatve, ki jih upnik priznava in terjatve, ugotovljene z izvršilnim naslovom.1 Dolžnik zaključka sodišča prve stopnje tako ne more ovreči s povzemanjem in tolmačenjem razlogov sodbe Cp 451/2022. Neutemeljeno sodišču prve stopnje tudi očita, da se ni opredelilo do navedbe, da so z vložitvijo izvršbe stekli materialnopravni pogoji za pobot njegove terjatve, saj se je z zgoraj povzeto obrazložitvijo do slednjega v celoti opredelilo. Zato je pritožbeni očitek o absolutni bistveni kršitvi pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ neutemeljen. Sodišče druge stopnje je dolžnikovo pritožbo zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ zavrnilo, ker niso podani pritožbeno uveljavljani razlogi in tudi ne kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ).

**Glede izpodbijane II. točke izreka**

7. Varstvo dolžnika je v izvršilnem postopku varovano z določbami drugega in četrtega odstavka 34. člena ZIZ ter 169. člena ZIZ, katere dolžniku omogočajo vložitev pravnega sredstva, s katerimi lahko predlaga omejitev izvršbe na drugo nepremičnino oziroma na drugo sredstvo ali predmet izvršbe, na katerega je dovoljena izvršba.

8. Najprej je zgolj pojasniti, da dolžnik ni predlagal izvršbe na drugo nepremičnino skladno s 169. členom ZIZ, kot je tak predlog sicer sam poimenoval oziroma kot je to vlogo presojalo sodišče prve stopnje. Predlagal je namreč omejitev izvršbe na podlagi drugega odstavka 34. člena ZIZ, saj je v vlogi z dne 4. 7. 2023 predlagal, da sodišče ne opravi izvršbe na nepremičnini, na kateri stoji stanovanjska hiša, v kateri prebiva in na funkcionalnih parcelah k stanovanjski hiši, to je na nepremičninah z ID znaki: parcela ... 1027, parcela ... 1028, parcela ... *74 in parcela ... *75 (vključno s premičninami), in da se izvršba omeji na nepremične, ki jih je navedel v nadaljnji tabeli vloge z dne 4. 7. 2023. Te nepremičnine pa so popolnoma enake, kot nepremičnine, ki jih je upnik navedel že v predlogu o izvršbi. Predlagal je torej, da se izvršba najprej opravi na nepremičninah, ki ne predstavljajo njegovega doma.2

9. Napačen je zaključek sodišča prve stopnje, da priloženi izpiski vrednotenj iz Registra nepremičnin GURS v izvršilnem postopku niso upoštevni. V skladu s 7. in 212. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, je trditveno in dokazno breme o obstoju okoliščin, ki opravičujejo omejitev izvršbe, na dolžniku. In čeprav vrednosti nepremičnin po GURS niso bile določene na podlagi cenilca nepremičnin, jim ni mogoče odreči vsake dokazne teže. Ob odsotnosti drugih navedb in dokazov, še posebej pa ko cenitev nepremičnine s strani sodnega cenilca skladno z drugim odstavkom 178. člena ZIZ še ni ugotovljena, tako tudi ti dajejo podlago za oceno vrednosti nepremičnine, da lahko sodišče odloči o predlogu po drugem odstavku 34. člena ZIZ oziroma 169. členu ZIZ. Ob pojasnjenem pa je utemeljitev sodišča prve stopnje, da dolžnik z ničemer ni izkazal, da bi zgolj s prodajo solastnega deleža na predlaganih nepremičninah bila upnica v celoti poplačana, preuranjena. Na slednje v pritožbi pravilno smiselno opozarja pritožnik.

10. Upoštevaje navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi v tem delu ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati zgoraj podano obrazložitev in ponovno odločiti o dolžnikovem predlogu, kar pomeni, da bo moralo po dolžniku zatrjevane vrednosti nepremičnin presoditi v razmerju do upnikove terjatve in ugotoviti, ali je mogoče terjatev poplačati brez prodaje dolžnikovega doma.

**Glede izpodbijane III. točke izreka**

11. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani točki upniku prisodilo stroške odgovora na ugovor, za katere je sklenilo, da so bili potrebni, saj bi se ob njegovi nevložitvi štele dolžnikove ugovorne navedbe za resnične. Ob takšnem pritožbeno neizpodbijanemu dejstvu, pa je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo peti odstavek 38. člena ZIZ. Ker dolžnik tudi v zvezi z višino odmerjenih stroškov ne podaja nobenih konkretnih trditev, je sodišče druge stopnje v tem delu opravilo preizkus odločitve po uradni dolžnosti in ugotovilo, da procesne kršitve niso podane, materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno, pri čemer je odmerjena višina stroškov skladna z Odvetniško tarifo. Pritožba zoper III. točko izreka je v sled tega neutemeljena in jo je sodišče druge stopnje zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

**Glede stroškov pritožbenega postopka**

12. Zaradi dolžnikovega delnega uspeha s pritožbo, je sodišče druge stopnje odločitev o stroških pritožbenega postopka v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za končno odločbo.

1 Enako sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 1005/2018 2 V predlogu je namreč zatrjeval, da gre za stanovanjsko hišo, v kateri prebiva.