Jedro

Nujna pot je lahko ustanovljena le, če ne onemogoča ali znatno ne ovira uporabe tuje nepremičnine, v obravnavanem primeru pa ta pogoj ni izpolnjen. Nasprotna udeleženka bi bila ob dovolitvi nujne poti izključena od uporabe svoje nepremičnine, vrednost nepremičnine bi se bistveno zmanjšala, nesorazmerno bi bilo poseženo tudi v njeno ustavno varovano pravico do zasebnosti.

Po stališčih sodne prakse se nujna pot preko zaprtih dvorišč, prostorov ali zgradb praviloma ne more ustanoviti.

V obravnavanem primeru niso podani pogoji za določitev nujne poti skozi zaprto garažo nasprotne udeleženke do poslovnih prostorov predlagatelja v kleti večstanovanjske stavbe.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Predlagatelj mora v roku 15 dni od vročitve tega sklepa povrniti nasprotni udeleženki stroške pritožbenega postopka v višini 149 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prve dne po izteku paricijskega roka naprej.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za ustanovitev nujne poti na nepremičnini z ID znakom 0000-000-26 - posamezen del stavbe - parkirni boks številka 21 v I. kleti, v izmeri 21,20 m9 na naslovu X, v lasti nasprotne udeleženke, v korist nepremičnine z ID znakom 0000-000-31 - posamezen del stavbe - skladi19 v I. kleti, v izmeri 13,45 m9 na naslovu X, v lasti predlagatelja, 1irine 50 cm za pe1 dostop predlagatelja in pri njem zaposlenih do nepremi1nine z ID znakom 0000-000-31 (to1ka I izreka). Odlo1ilo je 1e, da bo o stro1kih postopka odlo1eno s posebnim sklepom (to1ka II izreka).

2.Predlagatelj vlaga prito1bo. Uveljavlja vse prito1bene razloge iz prvega odstavka 338. 1lena ZPP v zvezi s 37. 1lenom ZNP. Predlaga spremembo sklepa z ugoditvijo predlogu in pla1ilom vseh stro1kov postopka, ki naj se naloejo v pla1ilo nasprotni udeleenki. Podredno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodi1u prve stopnje v ponovno odlo1anje. Opozarja na dolgotrajnost postopka in nestrokovno delo izvedenca. Meni, da ni znal odgovoriti na strokovna vpra1anja. Ker mu je sodi1e v celoti sledilo, je treba sklep razveljaviti. Napano je ugotovljeno dejansko stanje in uporabljeno materialno pravo. Vztraja, da je dostop moen izkljuno preko nepremi1nine nasprotne udeleenke. To izhaja iz projekta za gradbeno dovoljenje. Med prostoroma predlagatelja je dvojna nosilna stena iz armiranega betona. Gre za dve stavbi. Obstaja tveganje razlinih pomikov in pogrezanja. Med nepremi1nino 32 in 27 so vrata zazidana, vrisane povezave s skupnimi prostori ni in ni nikoli obstajala. Ta dejstva je izvedenec prezrl. Kljub temu se je sodi1e oprlo na njegovo mnenje, dokazni predlog za novega izvedenca pa neupravieno zavrnilo. Ne dri, da je ovrgel pritonikove ugovore na mnenje. Odgovarjal je nestrokovno, neverodostojno, zana1al se je na "zdravo pamet" glede pridobitve soglasij etanih lastnikov. Vse variante, ki ne potekajo preko nepremi1nine nasprotne udeleenke, zahtevajo pridobitev soglasja lastnikov posameznih delov dveh objektov, zato niso primerne. Izvedenec je neustrezno odgovoril na te pripombe in sodi1e mu je neupravieno sledilo. Varianta ena je nelegalna, ker bodo etani lastniki nasprotovali vzpostavitvi prehoda preko skupnih prostorov. Neutemeljeno je zavrnjeno zasli1anje upravnika stavbe, ki bi potrdil, da predlagani posegi niso moni in niso izvedljivi. Nobena od variant ni pravno in dejansko vzdrna, razen po predlagani trasi preko nepremi1nine nasprotne udeleenke. Na enak nain (preko tujih parkirnih prostorov) dostopajo tudi ostali lastniki kletnih prostorov v obeh stavbah. Postaviti bi bilo treba drugega izvedenca. Predlagatelju je popolnoma onemogoena uporaba njegove nepremi1nine. Ostal je brez dostopa do nje. Zaradi nepravilno zavrnjenih dokazov (novi izvedenec, zasli1anje poobla1enega upravnika stavbe) je podana absolutna bistvena kr1itev dolob postopka. V sklepu so pomanjkljivosti, zaradi katerih se ga ne da preizkusiti, in nasprotja o odloilnih dejstvih v razlogih in vsebini dokazov. Podana je tudi relativna kr1itev 247. 1lena v zvezi s 6. to1ko 70. 1lena ZPP, ker kljub pravoasnemu predlogu sodi1e ni izloilo izvedenca.

3.Nasprotna udeleenka je odgovorila na prito1bo. Predlaga zavrnitev in potrditev sklepa sodi1a prve stopnje, zahteva pla1ilo stro1kov prito1benega postopka.

4.Prito1ba ni utemeljena.

5.Sodi1e dovoli nujno pot za nepremi1nino, ki za redno rabo nima potrebne povezave z javno cesto oz. bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stro1ki, in sicer e se z njo ne onemogoa ali znatno ovira uporaba nepremi1nine, po kateri naj bi pot potekala (88. 1len in prvi odstavek 89. 1lena SPZ). Sodi1e doloi nujno pot tako, da se dim manj obremeni tuja nepremi1nina (drugi odstavek 89. 1lena SPZ).

6.Pritobeno sodi1e v celoti pritrjuje odloitvi sodi1a prve stopnje, da v obravnavanem primeru niso podani pogoji za doloitev nujne poti skozi zaprto garao nasprotne udeleenke do poslovnih prostorov predlagatelja v kleti vestanovanjske stavbe, v obsegu in na nain kot je predlagal predlagatelj in kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa. Po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je celovito izvedlo dokaz z izvedencem gradbene stroke (pisno mnenje, pisna dopolnitev mnenja, zasli1anje izvedenca), opravilo ogled kraja z izvedencem, zasli1alo zakonitega zastopnika predlagatelja in nasprotno udeleenko ter prebralo listine in vpogledalo fotografije v spisu, je sodi1e ugotovilo vsa pravno relevantna dejstva o predlagani in drugih mogoih trasah nujne poti. Po ugotovitvah, da trasa skozi zaprto garao nasprotne udeleenke onemogoa oziroma znatno ovira redno rabo nepremi1nine nasprotne udeleenke, predlagatelj pa ima kot etani lastnik monost urediti (oziroma ponovno vzpostaviti) dostop do svojih prostorov preko skupnih prostorov stavbe, je predlog zavrnilo.

7.Odloitev je pojasnilo s pravilnimi in popolnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, ki omogoajo vsebinski preizkus sklepa. Pritobeno sodi1e jim v celoti pritrjuje, se nanje sklicuje in jih ne bo ponavljalo. Oitane absolutne bistvene kr1itve pravil postopka po 14. toki drugega odstavka 339. 1lena ZPP ne najde. Nestrinjanje pritonika s sprejeto dokazno oceno in pravno odloitvijo sodi1a ne vodi do kr1itve po 14. toki drugega odstavka 339. 1lena ZPP. Kr1itve po 15. toki drugega odstavka 339. 1lena ZPP pa se ne da preizkusiti, ker ni konkretizirana.

8.Tudi relativnih kr1itev 8. 1lena ZPP in 254. 1lena ZPP ni. Dokaz z izvedencem je sodi1e prve stopnje pravilno izvedlo. Na relevantne pripombe predlagatelja je izvedenec podal strokovno preverljive odgovore v pisnih dopolnitvah in ustno na narokih. Sodi1e je mnenje preizkusilo z ogledom, listinskimi dokazi in fotografijami. Izvedeni1ko mnenje je ocenilo skupaj z drugimi dokazi in preverljivo pojasnilo, zakaj je svojo odloitev oprlo tudi nanj.

9.S pravilnimi in razumnimi razlogi je v toki 15 obrazloeno zavrnjen dokaz z novim izvedencem, v tokah 4 in 16 pa dokaz z zasli1anjem upravnika stavbe. Na pravna vpra1anja v zvezi s potrebnimi soglasji etanih lastnikov vestanovanjske stavbe za gradbene posege v skupne prostore mora odgovoriti sodi1e in ne izvedenec ali upravnik. Absolutne bistvene kr1itve po 8. toki drugega odstavka 339. 1lena ZPP zaradi zavrnitve teh dveh dokazov ni.

10.V odgovor na oitek relativne kr1itve 247. 1lena ZPP v zvezi s predlagano izlocitvijo izvedenca je treba opozoriti, da je predlagatelj podal predlog za izloitev izvedenca po prejeti drugi pisni dopolnitvi mnenja in po naroku z dne 19. 5. 2023, e1 da so izvedeneve re1itve neivljenjske, vse zvezane s pridobivanjem soglasja etanih lastnikov, o emer bi izpovedoval tudi upravnik stavbe. Podredno je predlagal, naj sodi1e izvedenca ponovno vabi na zasli1anje z namenom izjasnitve. Sodi1e je temu sledilo. Ponovno je vabilo in zasli1alo izvedenca. Predlagatelj ni vztrajal pri izlocitvi izvedenca, pa pa je aktivno sodeloval pri njegovem zasli1anju. Ker je izvedenec vztrajal pri podanem mnenju, je predlagatelj predlagal postavitev novega izvedenca z enako nalogo, kot jo je imel dotedanji izvedenec. Odloanje o predlogu za izloitev izvedenca je s tem odpadlo. Nestrinjanje udeleenca z mnenjem izvedenca ne zadoa za postavitev drugega izvedenca. Po pravilni oceni, da je mnenje izvedenca strokovno in popolno, je sodi1e predlog za dokazovanje z novim izvedencem upravieno zavrnilo. Pri izvajanju dokaza z izvedencem ni zagre1ilo v pritobi oitanih absolutnih niti relativnih procesnih kr1itev.

11.Dejansko stanje o vseh pravno relevantnih dejstvih je pravilno ugotovljeno.

12.V okviru trditvene in dokazne podlage udeleenev so bile poleg trase skozi nepremi1nino nasprotne udeleenke obravnavane 1e tri druge variante poti: (1) preko skupnih prostorov 1tevilka 36, (2) skozi prostore predlagatelja 1tevilka 22, 23 in 32, (3) skozi garao tretje osebe, ki ni udeleenka postopka, 1tevilka 27. Izvedenec je po pregledu projektne in gradbene dokumentacije podal mnenje, da predlagana trasa nujne poti skozi garao nasprotne udeleenke ni primerna. Kot najprimernej1o, najcenej1o in tehnino izvedljivo je ocenil varianto skozi skupne prostore. Pri mnenju je vztrajal tudi po prejetih pripombah predlagatelja. Na ogledu je sodi1e samo izmerilo sporno garao in si ogledalo druge predlagane variante nujne poti (ugotovitve v toki 7 sklepa).

13.Ugotovilo je: (1) redna raba predlagateljeve nepremi1nine je skladi11e, ki za redno rabo nima potrebne zveze z javno cesto; (2) redna raba nepremi1nine nasprotne udeleenke je parkiri1e oz. ograjen prostor za parkiranje vozila in shranjevanje preminin, od leta 2018 je zaprt z vgrajenimi vrati; (3) predlagatelj je imel 1e pred nakupom prostora 31 (leta 2017) v lasti garani boks 1tevilka 22 v bliini nepremi1nine nasprotne udeleenke 1tevilka 26 in so mu bile razmere znane; (4) predlagatelj je samovoljno prebil steno med svojima nepremi1ninama 32 in 31 in zael uporabljati garani boks nasprotne udeleenke tudi za dostop do prostora 32 (sosednja nepremi1nina), v korist katere ne predlaga nujne poti, a bi jo gotovo uporabljal, ker drugega dostopa v naravi nima; (5) vhod v predlagateljevo nepremi1nino je bil po nartih in gradbenem dovoljenju predviden preko skupnih prostorov 1tevilka 36 v solasti vsakokratnih solastnikov nepremi1nine, tudi predlagatelja, ki je etani lastnik ve posameznih delov stavbe; (6) prehoda skozi skupne prostore v asu odloanja v naravi ni, zazidan je s siporeks zidaki, ni ugotovljeno kdo in kdaj je vrata zazidal, tehnino pa ga je mogoe enostavno vzpostaviti (zazidano odprtino le ponovno vzpostaviti in vanjo vgraditi poarna vrata, novo gradbeno dovoljenje ni potrebno; (7) vzpostavljeni prehod skozi skupne prostore bi zagotovil monost neposredne povezave med nepremi1nino predlagatelja in skupnimi prostori z javno cesto, 1kode oz. zmanj1ane vrednosti slueee nepremi1nine ne bi bilo (toka 9 sklepa); (8) varianta poti skozi skupne prostore bi predlagatelju v naravi zagotovila 1ir1i prehod (80 cm), kot ga zahteva po trasi skozi nepremi1nino nasprotne udeleenke (50 cm) in kot je potreben za pe1 dostop (najmanj 60 cm) - toka 12 sklepa; (9) stro1ki za vzpostavitev nujne poti po trasi skozi skupne prostore bi zna1ali 1.500 EUR (toka 13 sklepa).

14.Predlagatelj ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodi1a prve stopnje v tokah 10 in 11 sklepa o prostorskih dimenzijah zaprte garae nasprotne udeleenke, o redni rabi garae in monostih za nadaljnjo uporabo, e bi bila obremenjena s predlagano nujno potjo. e z ogledom se je sodi1e zanesljivo preprialo, da bi bila ob obremenitvi z nujno potjo namembnost in funkcionalnost prostora bistveno okrnjena, raba zaprte garae pa praktino onemogoena. Predlagatelj niti ne pove, kako (na kak1en nain) naj bi mu bili zagotovljeni prehodi skozi zaklenjena vrata garae. Sodi1e je njegovo pravico do prehoda utemeljeno tehtalo tudi s pravico nasprotne udeleenke do zasebnosti in ugotovilo, da bi bilo vanjo z nujno potjo pretirano poseeno. Ob nadaljnji ugotovitvi, da bi se vrednost nepremi1nine zaradi obremenitve z nujno potjo bistveno zmanj1ala (za 2/3 do  trne vrednosti), ki temelji na pravilno ocenjenem izvedeni1kem mnenju, je pravilna presoja, da predlagana varianta nujne poti preko nepremi1nine nasprotne udeleenke ni primerna. Nujna pot je lahko ustanovljena le, e ne onemogoa ali znatno ne ovira uporabe tuje nepremi1nine, v obravnavanem primeru pa ta pogoj ni izpolnjen. Nasprotna udeleenka bi bila ob dovolitvi nujne poti izkljuena od uporabe svoje nepremi1nine, vrednost nepremi1nine bi se bistveno zmanj1ala, nesorazmerno bi bilo poseeno tudi v njeno ustavno varovano pravico do zasebnosti.

15.Pritobeno sodi1e nima pomislekov o pravilnosti ugotovitve in presoje, da varianta ena (preko skupnih prostorov) predstavlja najprimernej1o povezavo za predlagateljevo nepremi1nino z javno cesto. V strokovnem izvedeni1kem mnenju ni podlage za ugotovitev, da vzpostavitev prehoda skozi skupne prostore tehnino ni mogoa. Predlagateljeve trditve, da gre za nelegalno in neizvedljivo monost (zaradi pomanjkanja soglasja etanih lastnikov) pa je pravilno zavrnilo e sodi1e prve stopnje (razlogi v toki 16). e ostali etani lastniki z vzpostavitvijo prehoda skozi skupne prostore ne bodo podali soglasja, ga bo pritonik lahko izposloval po sodni poti v ustreznih nepravdnih postopkih.

16.Dolob i 88. in 89. 1lena SPZ uzakonjata ustavno naelo sorazmernosti, ki terja harmonizacijo dveh nepremi1ninskih interesov: interesa predlagatelja in interesa nasprotnega udeleenca. Pri presoji, kdaj gre za nesorazmeren poseg v pravico nasprotnega udeleenca, je poleg intenzivnosti posega v lastninsko pravico odloilnega pomena tudi poloaj gospodujoe nepremi1nine ter monost njene drugane povezave z javno cesto. Po stali1ih sodne prakse se nujna pot preko zaprtih dvori1, prostorov ali zgradb praviloma ne more ustanoviti. Glede na ugotovljene dejanske okoli1ine primera na strani predlagane slueee nepremi1nine in na strani gospodujoe nepremi1nine je sodi1e prve stopnje pravilno upo1tevalo naelo sorazmernosti in naelo dim manj1e obremenjenosti tuje nepremi1nine ter predlog predlagatelja zavrnilo ob pravilni uporabi 88. in 89. 1lena SPZ.

17.Pritobeni razlogi niso podani. Sodi1e je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pri odloanju pravilno uporabilo materialno pravo. Ker ni zagre1ilo oitanih niti uradno upo1tevnih procesnih kr1itev, je bilo treba pritobo zavrniti in potrditi sklep sodi1a prve stopnje (353. 1len ZPP v zvezi s 37. 1lenom ZNP).

18.V postopku za dovolitev nujne poti velja posebno pravilo o stro1kih. Ker se postopek vodi izkljuno v interesu predlagatelja, trpi vse stro1ke postopka predlagatelj (146. 1len ZNP). Zato mora nasprotni udeleenki povrniti stro1ke prito1benega postopka. Odmerjeni so po prigla1enem stro1kovniku v odgovoru na prito1bo (list. 1t. 229) in OT

), in sicer po tar. št. 24/3 (200 točk) in vrednosti točke 0,6 EUR v času odločanja. Skupaj z materialnimi stroški in 22 % DDV za pripravo odgovora na pritožbo znašajo 149 EUR. V primeru zamude bo predlagatelj dolgoval tudi zakonske zamudne obresti od odmerjenega zneska, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka naprej (313. člen ZPP v zvezi s 378. členom OZ in načelnim pravnim mnenjem VSS z dne 13. 12. 2006).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.

2Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 30/1986; uporaba na podlagi prvega odstavka 216. člena ZNP-1 - Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/2019.

3Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002 s spremembami.

4Pripravljalna vloga na redni številki 77, listovna številka 170.

515. 11. 2023.

6Odvetniška tarifa, Ur. List RS št. 2/15 s spremembami.

7Pravna mnenja 1/2006, stran 7.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 88, 89 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 247

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.