Jedro

Ni nepomembno, da pri konopljini smoli v primerjavi z drugimi prepovedanimi drogami načeloma ne gre za zdravje tako visoko tvegan proizvod in da nihče od uporabnikov v konkretnem primeru ni utrpel negativnih posledic. Vendar možnost škodljivih posledic pri takšni nenadzorovani proizvodnji in prodaji na črnem trgu, kjer produkti niso podvrženi nikakršnemu nadzoru vsebnosti sestavin in njihove kakovosti, vseeno ni izključena. Zato ni mogoč zaključek, da je bila nevarnost za kazenskopravno zavarovano dobrino javnega zdravja kot tipično abstraktno dobrino v tem primeru neznatna.

Obtoženčev namen je bil očitno dvojen – s prodajo konoplje in njenih proizvodov si je (tudi) pridobival nezanemarljivo premoženjsko korist, česar v okviru presoje subjektivnega pogoja dejanja majhnega pomena vsekakor ni moč prezreti. Prodaja prepovedane droge konoplje, četudi to ni bil obtoženčev prvenstveni nagib, v tem primeru predstavlja odločilno dejstvo, ki s subjektivnega vidika nasprotuje zaključku, da je šlo za dejanje majhnega pomena. V tem pogledu se ta zadeva v bistvenem razlikuje od zadeve I Kp 30162/2016.

Konkretne okoliščine dajanja konopljinih proizvodov v promet odplačno, četudi so bili namenjeni alternativnemu zdravljenju in je njihova uporaba predstavljala nižjo stopnjo tveganja za zdravje, vendar brez slehernega nadzora v takšnem obsegu, kot je bilo ugotovljeno v tej zadevi, in kar je obtožencu očitno omogočalo več kot minimalno raven preživljanja, v medsebojni povezavi ne utemeljujejo sklepa, da je šlo za dejanje majhnega pomena, kot je to opredeljeno v 4. točki 358. člena ZKP.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se ugotovi kršitev 4. točke 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi z 22. členom Ustave Republike Slovenije (Ustava).

Obrazložitev

A.

1.Okrožno sodišče v Novem mestu je s sodbo I K 54405/2020 z dne 6. 10. 2021 obtoženega A. A. spoznalo za krivega izvršitve kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ-1 ter napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti po prvem in tretjem odstavku 300. člena KZ-1. Izreklo mu je pogojno obsodbo, v okviru katere mu je za kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1 določilo kazen eno leto in osem mesecev zapora, za kaznivo dejanje po prvem in tretjem odstavku 300. člena KZ-1 pa kazen šest mesecev zapora, pri čemer mu je določilo enotno kazen dve leti za zapora s preizkusno dobo petih let. Odločilo je, da se v tako določeno kazen v primeru preklica pogojne obsodbe vštejeta prestani pripor in hišni pripor, vključno z vštetim pridržanjem, od 15. 10. 2020 od 9.08 ure dalje do 6. 10. 2021 do 10.30 ure. Obtožencu je vzelo prepovedano drogo rastlino konoplja, produkte iz konoplje ter predmete, naprave in pripomočke, namenjene za proizvodnjo konoplje in njenih produktov, zasežene dne 16. 8. 2017, 15. 10. 2020 in 16. 10. 2020 ter 10.000,00 EUR gotovine, zasežene pri hišni preiskavi dne 15. 10. 2021, ki predstavlja protipravno pridobljeno premoženjsko korist. Odločilo je, da je obtoženec dolžan povrniti stroške kazenskega postopka in sodno takso. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo II Kp 54405/2020 z dne 9. 11. 2022 pritožbi obtoženčevega zagovornika delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obtoženca glede kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1 na podlagi 4. točke 358. člena ZKP oprostilo obtožbe ter odločilo, da stroški tega dela kazenskega postopka, potrebni izdatki obtoženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika bremenijo proračun, če se dajo ti stroški izločiti iz skupnih stroškov. Izreklo mu je pogojno obsodbo, v okviru katere mu je za kaznivo dejanje po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 300. člena KZ-1 določilo kazen šest mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta. V primeru preklica pogojne obsodbe mu je vštelo prestani pripor in hišni pripor, vključno z vštetim pridržanjem, od 15. 10. 2020 od 9.08 ure dalje do 6. 10. 2021 do 10.30 ure. Odločilo je, da se obtožencu ne odvzame 10.000 EUR zasežene gotovine in razveljavilo odločbo o odvzemu predmetov. V preostalem je pritožbo obtoženčevega zagovornika in v celoti pritožbo državne tožilke zavrnilo kot neutemeljeni ter v nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2.Zoper pravnomočno sodbo je zahtevo za varstvo zakonitosti vložila vrhovna državna tožilka zaradi bistvene kršitev določb postopka, ki je vplivala na zakonitost sodbe po 3. točki prvega odstavka 420. člena ZKP) na način iz drugega odstavka 371. člena ZKP v zvezi s 4. točko 358. člena ZKP, s predlogom, da Vrhovno sodišče zahtevi ugodi in ugotovi, da je bila z izpodbijano pravnomočno sodbo kršena navedena zakonska določba.

3.Z zahtevo za varstvo zakonitosti je bil seznanjen obtoženčev zagovornik, ki se o njej ni izjavil. Z zahtevo za varstvo zakonitosti ni bil seznanjen obtoženec, ki sodnega pisanja ni prevzel. To mu je bilo posredovano na njegov naslov, kot izhaja iz Centralnega registra prebivalstva, pri čemer morebitne spremembe naslova ni sporočil.

B.

4.Vložnica v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjuje, da je, drugače kot v sodbi Vrhovnega sodišča I Kp 30162/2016 z dne 16. 10. 2020, na katero se je sklicevalo višje sodišče, obtoženec v tej zadevi s proizvodnjo konoplje in njenimi proizvodi pridobival finančna sredstva. Kljub temu, da je gojil konopljo in proizvajal njene proizvode, predvsem smolo, za lajšanje zdravstvenih težav, je obtoženec dejanje izvrševal s pridobitnim namenom ter tako pridobival sredstva za lastno preživljanje. Ta okoliščina ne more utemeljevati uporabe 4. točke 358. člena ZKP. Nadaljuje, da je konoplja skladno z Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog (v nadaljevanju: Uredba) še vedno razvrščena med prepovedane droge, pri čemer bi dejavnost proizvodnje, predelave in prodaje na "črnem trgu", kjer izdelki iz konoplje niso pridobljeni na profesionalen način in niso podvrženi nadzoru, predstavljala nevarnost za zdravje ljudi, kljub sicer nekaterim splošno znanim blagodejnim učinkom. Meni, da ni mogoče posplošeno za vse izdelke iz konoplje trditi, da so zdravju neškodljivi in tega upoštevati kot glavne okoliščine za utemeljitev dejanja majhnega pomena. V zvezi s tem je treba upoštevati tudi motive storilca.

5.Iz izpodbijane pravnomočne sodbe izhajajo naslednji pomembni vidiki:

−obtoženec je bil s sodbo sodišča prve stopnje spoznan za krivega, da je od neugotovljenega dne v letu 2017 pa do 16. 8. 2017 neupravičeno proizvajal, predeloval, prodajal in zaradi prodaje in dajanja v promet hranil prepovedano drogo konopljo, in sicer je vzgojil skupaj 221 rastlin konoplje, najmanj od začetka leta 2020 do 15. 10. 2020 pa je v posebej prirejenem šotoru opremljenem s številnimi napravami za ta namen, vzgojil najmanj 19 rastlin konoplje ter z namenom prodaje in izročitve zainteresiranim osebam, hranil skupno 1.096,87 g posušenih delcev konoplje, 477 brizg, napolnjenih s skupno 1.931,5 ml konopljine smole, 4 svečke in 796 ml drugih produktov, ki so vsebovali konopljo, kar vse je sam izdelal iz vzgojene konoplje, del tako proizvedenih izdelkov iz konoplje je za 10.000,00 EUR že prodal neugotovljenim osebam, poleg tega je z enakim namenom do 16. 10. 2020 hranil več posušenih delcev konoplje in do tega dne vzgojil najmanj 19 rastlin konoplje,

−višje sodišče je kot okoliščine za izrek oprostilne sodbe na podlagi 4. točke 358. člena ZKP upoštevalo težo kaznivega dejanja in neznatnost škodljivih posledic ter stopnjo obtoženčeve krivde, pri čemer obtoženčev nagib ni bil koristoljubje, saj ni izkoriščal zdravstvenih težav odjemalcev,

−dejstva, da se je obtoženec preživljal s proizvodnjo konopljinih izdelkov, višje sodišče ni ocenilo kot odločilne okoliščine, ki bi onemogočala uporabo 4. točke 358. člena ZKP.

6.Sodišče na podlagi 4. točke 358. člena ZKP izreče oprostilno sodbo, če gre pri kaznivem dejanju za dejanje majhnega pomena in če je podana nesorazmernost med majhnim pomenom dejanja in posledicami, ki bi jih povzročila obsodba. Kaznivo dejanje je mogoče opredeliti kot dejanje majhnega pomena, če sta kumulativno izpolnjena objektivni in subjektivni pogoj. Objektivni pogoj je izpolnjen, če je nevarnost kaznivega dejanja neznatna zaradi narave ali teže dejanja ali zaradi tega, ker so škodljive posledice neznatne ali jih ni ali zaradi drugih okoliščin, v katerih je dejanje storjeno. Subjektivni pogoj pa je izpolnjen, če na neznatno nevarnost kaznivega dejanja kažeta nizka stopnja storilčeve krivde ali njegove osebne okoliščine.1

O objektivnem pogoju

7.Višje sodišče je pravilno razložilo, da je obravnavan delikt uvrščen v poglavje kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje, pri čemer kazenskopravno zavarovano dobrino predstavlja javno zdravje. Gre za nedisponibilno dobrino kot odraz javne varnosti, namen člena pa je tudi omejevanje zdravju nevarnih substanc na trgu. To pomeni, da s tem členom zaščitena dobrina ni zdravje ali življenje posameznika kot disponibilna dobrina. Po povzročenih posledicah je sicer podoben kaznivim dejanjem zoper življenje in telo, po nevarnosti širjenja posledic na nedoločen krog ljudi pa kaznivim dejanjem zoper splošno varnost.2

8.Pojma škodljivih posledic v okviru presoje nevarnosti dejanja kot objektivnega pogoja ne gre enačiti s pojmom prepovedane posledice,3 temveč ta predstavlja konkretno oceno stopnje poškodovanja ali ogrozitve s kaznivim dejanjem zavarovane pravne dobrine.

9.Kot navaja vložnica, je presojo tveganja uporabe konoplje za javno zdravje na splošni in abstraktni ravni opravil uredbodajalec, ki jo je skladno z Uredbo uvrstil v Skupino II seznama prepovedanih drog, oziroma zakonodajalec, ki je v 7. členu Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (v nadaljevanju: ZPPPD) prepovedane droge iz skupine II omejil na proizvajanje, dajanje v promet in imetje v posesti za medicinske, veterinarske, učne in znanstveno-raziskovalne namene. Dovoljenje za opravljanje teh dejavnosti izda minister, pri čemer je bilo ugotovljeno, da obtoženec ni izpolnil vsebinskih niti formalnih pogojev za dopustno proizvodnjo in promet s konopljo, kot to določa ZPPPD.

10.Z namenom ugotavljanja konkretne stopnje nevarnosti konoplje je sodišče prve stopnje zaslišalo strokovni priči dr. B. B. in dr. C. C., ki vrsto let raziskujeta učinke uživanja konoplje oziroma konopljinih proizvodov, zlasti njene komponente THC, kot je pojasnjeno v 5. in 6. točki prvostopenjske sodbe. Iz 13. točke drugostopenjske sodbe izhaja, da je v konkretnem primeru obtoženec posadil konopljo in izdeloval konopljine derivate, predvsem konopljino smolo, kar je po navedbah dr. B. B. sorazmerno enostavno. Kljub ugotovljenim številnim pozitivnim zdravilnim učinkom konoplje, kakor so podrobneje opisani v 33. - 35. točkah prvostopenjske sodbe, je dr. C. C. vendarle opozorila, da je pri izdelavi konopljine smole in njeni prodaji na črnem trgu pomembno, kaj konopljini pripravki vsebujejo, saj si v primeru vsebnosti topil in težkih kovin pacienti lahko škodujejo. Prav tako je pomembno razmerje med kanabinoidoma THC in CBD, ki imata različen vpliv na zdravljenje različnih boleznih. Pri nekaterih vrstah raka je namreč uporaba THC kontraindicirana. Obe izvedeni priči pa sta poudarili, da v svetovnem merilu ni primera, da bi nekdo umrl od predoziranja s kanabinoidi in da gre za eno najbolj varnih zdravil, kot je vse povzeto v 13. točki drugostopenjske sodbe. Višje sodišče je nadalje na podlagi izpovedi številnih prič, ki so konopljino smolo pridobivale od obtoženca za namen komplementarnega zdravljenja in ki so vse so izpovedale o pozitivnih učinkih njene uporabe ter odsotnosti negativnih učinkov, zaključilo, da škodljive posledice za uporabnike niso nastopile in je bila nevarnost za javno zdravje neznatna.

11.Skladno s povedanim z vidika presoje nevarnosti obravnavanega kaznivega dejanja ni nepomembno, da pri konopljini smoli v primerjavi z drugimi prepovedanimi drogami načeloma ne gre za zdravje tako visoko tvegan proizvod in da nihče od uporabnikov v konkretnem primeru ni utrpel negativnih posledic. Vendar vložnica utemeljeno opozarja, da možnost škodljivih posledic pri takšni nenadzorovani proizvodnji in prodaji na črnem trgu, kjer produkti niso podvrženi nikakršnemu nadzoru vsebnosti sestavin in njihove kakovosti, vseeno ni izključena. Kot je omenjeno zgoraj, je dr. C. C. opredelila določeno stopnjo tveganja za zdravje tudi v primeru uporabe konopljine smole v zdravilne namene. V zvezi s tem ne gre prezreti, da iz sodbe ne izhaja, da bi se sestava oziroma vsebnost snovi v zaseženih konopljinih derivatih in način njihove uporabe za lajšanje zdravstvenih težav pri posameznih uporabnikih podrobneje ugotavljala.4 Na podlagi povedanega ugotovitve o pozitivnih učinkih konoplje na splošni ravni in odsotnosti škodljivih posledic pri konkretnih uporabnikih sicer lahko predstavljajo sorazmerno nižjo stopnjo nevarnosti očitanega dejanja, ne omogočajo pa pravnega zaključka, kot ga je napravilo višje sodišče, da je bila nevarnost za kazenskopravno zavarovano dobrino javnega zdravja kot tipično abstraktno dobrino v tem primeru neznatna.

O subjektivnem pogoju

12.Glede vidika odplačnosti kot obtoženčevega motiva za dejanje gre pritrditi vložnici, da je Vrhovno sodišče je v sodbi I Kp 30162/2016 z dne 16. 10. 2020 pri presoji, ali gre za dejanje majhnega pomena, kot eno izmed okoliščin upoštevalo, da so bili konopljini proizvodi, namenjeni lajšanju zdravstvenih težav, v pretežni meri podarjeni. Zato ne drži zapis višjega sodišča v 19. točki izpodbijane sodbe, da je Vrhovno sodišče v navedeni zadevi zavzelo stališče, da pridobivanje finančnih sredstev za lastno preživljanje iz naslova prodajanja konoplje in njenih proizvodov ne predstavlja odločilnega dejstva v okviru presoje 4. točke 358. člena ZKP.

13.Prav tako je utemeljena navedba v zahtevi, da je v obravnavanem primeru položaj nasproten: v določeni meri je obtoženec odjemalcem konopljino smolo sicer podarjal, tudi večkrat, a je bilo hkrati prav tako ugotovljeno, da si je s prodajanjem smole pridobival finančna sredstva za svoje preživljanje, kot to izhaja iz 17. in 19. točke obrazložitve drugostopenjske sodbe. Obtoženec je lastnik nepremičnine, ki jo je kupil leta 2016 za 12.500,00 EUR, avtomobila Audi RS4, dveh psov pasme francoski buldog, od leta 2018 do 2020 je živel v najemniškem stanovanju na naslovu ..., za kar je plačeval mesečno od 1.200,00 do 1.300,00 EUR, pri čemer ni bil zaposlen, njegovo podjetje pa je v letih 2018 in 2019 poslovalo negativno.

14.Ob tem sicer ni mogoče upoštevati zatrjevanj vložnice, da je obtoženec ljudi izkoriščal z namenom pridobivanja finančnih sredstev oziroma je s tem namenom izkoriščal njihove stiske zaradi zdravstvenih težav. Kot je ugotovilo višje sodišče v 22. točki svoje sodbe, jim je obtoženec svetoval glede (pravilne) uporabe konopljine smole, dal nasvete za lastno vzgojo konoplje in izdelavo smole, ni jim odsvetoval konvencionalnega zdravljenja - uporabo konopljinih izdelkov je svetoval kot obliko komplementarnega zdravljenja, prav tako je večini zaslišanih prič konopljo podaril in se zavzemal za njeno legalizacijo. To vložničino zatrjevanje zato predstavlja nasprotovanje pravnomočno ugotovljenemu dejanskemu stanju, česar skladno z drugim odstavkom 420. člena ZKP v zahtevi za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati.

15.A ne glede na to ima vložnica prav, da sta sodišči pravnomočno ugotovili, da je bil obtoženčev namen očitno dvojen - s prodajo konoplje in njenih proizvodov si je (tudi) pridobival nezanemarljivo premoženjsko korist, česar v okviru presoje subjektivnega pogoja dejanja majhnega pomena vsekakor ni moč prezreti. Prodaja prepovedane droge konoplje, četudi to ni bil obtoženčev prvenstveni nagib, v nasprotju s stališčem višjega sodišča v tem primeru predstavlja odločilno dejstvo, ki s subjektivnega vidika nasprotuje zaključku, da je šlo za dejanje majhnega pomena. V tem pogledu se ta zadeva v bistvenem razlikuje od zadeve I Kp 30162/2016. Zato s sprejeto odločitvijo ne gre za različno obravnavo bistveno enakih položajev - načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave narekuje, da je treba bistveno enake položaje obravnavati enako, različne pa različno.

16.Upoštevaje vse navedeno, konkretne okoliščine dajanja konopljinih proizvodov v promet odplačno, četudi so bili namenjeni alternativnemu zdravljenju in je njihova uporaba predstavljala nižjo stopnjo tveganja za zdravje, vendar brez slehernega nadzora v takšnem obsegu, kot je bilo ugotovljeno v tej zadevi, in kar je obtožencu očitno omogočalo več kot minimalno raven preživljanja, v medsebojni povezavi ne utemeljujejo sklepa, da je šlo za dejanje majhnega pomena, kot je to opredeljeno v 4. točki 358. člena ZKP. Zato gre pritrditi vložnici, da je višje sodišče prekršilo navedeno zakonsko določbo, kar je vplivalo na zakonitost izpodbijane pravnomočne sodbe.

C.

17.Vrhovno sodišče je zahtevi vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti ugodilo. Glede na to, da je zahteva vložena v obtoženčevo škodo, je upoštevaje drugi odstavek 426. člena ZKP kršitev 4. točke 358. člena ZKP v zvezi z 22. členom Ustave le ugotovilo, ne da bi poseglo v pravnomočno sodbo.

18.Odločitev je bila sprejeta z večino glasov. Proti je glasovala vrhovna sodnica Barbara Zobec.

-------------------------------

Op. št. (1)Sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 42082/2021 z dne 22. 6. 2023.

Op. št. (2)Šepec, M. v: Šepec, M. et al (ur.), Veliki znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1), posodobljena izdaja, 2. knjiga, Ljubljana 2023, str. 218-219.

Op. št. (3)Bele, I., Kazenski zakonik s komentarjem: splošni del, Ljubljana 2001, str. 132.

Op. št. (4)V 15. točki obrazložitve prvostopenjske sodbe je zapisano, da iz poročila o preiskavi NFL izhaja, da gre v vseh vzorcih za konopljo, v katerih v večini prevladuje THC, v 34. točki pa, da so priče konopljino smolo s pozitivnim učinkom uporabljale pri bolezenskih stanjih multiple skleroze, rakavih obolenj in revmatoidnem artritisu.

Zveza

Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 22 Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 385, 385-4 Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 186, 186/1 Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (1999) - ZPPPD - člen 7

Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog (2019) - priloga Skupina II/112

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.