Jedro

Nedvomno gre v tej pravdni zadevi za izbrisno tožbo za zahtevo po vzpostavitvi prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja z ustreznim vmesnim ugotovitvenim zahtevkom in ne za obligacijski zahtevek.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog tožene stranke za plačilo varščine za pravdne stroške zavrnilo. Prav tako je zavrnilo tudi njen ugovor krajevne nepristojnosti sodišča v Mariboru.

2. Tak sklep izpodbija tožena stranka. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da sodišče prve stopnje svoj sklep razveljavi in pritožbo odstopi Višjemu sodišču v Mariboru, ki naj izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek, tožeči stranki pa naloži v plačilo pravdne stroške tožene stranke v zvezi s pritožbo.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. P.J. je bil tožnici postavljen kot skrbnik za poseben primer prav za vložitev tožbe v tej pravdni zadevi. Odločba CSD je postala pravnomočna 13. 6. 2018, P.J. pa je pooblastilo odvetniku podpisal 15. 6. 2018. Pritožbeni očitek, da tožba ni podpisana, ker P.J. ni imel pravnomočnega sklepa o skrbništvu, se tako izkaže za neutemeljenega.

6. Sodišče prve stopnje je v tem pravdnem postopku na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, zato pritožbeno sodišče povzema pravilne razloge in zaključke sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja dodaja:

7. Pritožbeni predlog, naj sodišče prve stopnje svoj sklep razveljavi in potem pritožbo odstopi Višjemu sodišču v Mariboru, ni izvedljiv, saj v kolikor bi sodišče prve stopnje lahko svoj sklep razveljavilo, pa tega skladno z veljavno zakonodajo ne more storiti, ne bi bilo potrebno zadeve odstopiti višjemu sodišču, saj to že razveljavljenega sklepa ne bi moglo še enkrat razveljaviti, ker ne bi več obstajal. 8. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo predlog tožene stranke za plačilo varščine za pravdne stroške. Po določilu 90. in 91. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP) se lahko zahteva varščina za pravdne stroške le v primeru, ko je tožeča stranka tuj državljan ali oseba brez državljanstva. Tožena stranka tega niti ne trdi in je že zato njen predlog neutemeljen. Zatrjevana enakopravnost tujcev, oseb brez državljanstva in državljanov Republike Slovenije z ureditvijo varščine nima nobene zveze. Od slovenskega državljana za nastopanje v pravdni zadevi pred slovenskim sodiščem varščine ni mogoče zahtevati. Tako določa ZMZPP, ki doslej še ni bil ustavno sporen, pritožbeno sodišče pa tudi ne vidi njegove protiustavnosti, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo.

9. Nedvomno gre v tej pravdni zadevi za izbrisno tožbo za zahtevo po vzpostavitvi prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja z ustreznim vmesnim ugotovitvenim zahtevkom in ne za obligacijski zahtevek, kot zmotno meni pritožba. Nepremičnina leži na območju Okrožnega sodišča v Mariboru, ki tožbo obravnava. Gre za sojenje v sporu o lastninski pravici, torej o stvarni pravici, zato je za sojenje na podlagi določila 57. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) izključno pristojno sodišče v Mariboru.

10. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določilu 2. točke 365. člena ZPP.

11. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. in prvi odstavek 165. člena ZPP).