Jedro

Stranke lahko vložijo revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek (o glavni stvari) pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). Sklep, s katerim sodišče druge stopnje potrdi sklep sodišča prve stopnje, da se zavrne ugovor nasprotne udeleženke o nepristojnosti sodišča Republike Slovenije za odločanje o varstvu in vzgoji, stikih in preživljanju mld. otrok, ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan. Zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi, je revizija dovoljena pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek (prvi odstavek 10. člena ZIZ). Zakonodajalec je s tem revizijo v izvršilnih postopkih omejil le na točno določene sklepe. Zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, revizija ni dovoljena.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke z dne 6. 3. 2024 o nepristojnosti sodišča Republike Slovenije za odločanje o varstvu in vzgoji, stikih in preživljanju mld. otrok (I. točka izreka). Zavrnilo je predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe z dne 18. 5. 2023, spremenjen 14. 6. 2023 (II. točka izreka), in delno ugodilo predlogu predlagatelja za izdajo začasne odredbe z dne 4. 3. 2024 in tudi po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je mld. A. A. in mld. B. B. začasno zaupalo v varstvo in vzgojo predlagatelju, nasprotni udeleženki naložilo, da mora deklici v 8 dneh od izdaje te začasne odredbe izročiti predlagatelju na naslovu ..., New York City, Združene države Amerike (v nadaljevanju ZDA) tako, da deklici najprej preživita strnjeno štiri dni s predlagateljem in nato štiri dni z nasprotno udeleženko, ter tako izmenjaje dalje, razen če se udeleženca dogovorita drugače, za primer kršitve obveznosti iz te začasne odredbe se kršitelju izreče denarna kazen v višini 2.000 EUR. Odločilo je, da stopi ta začasna odredba v veljavo z dnem izdaje ter traja do pravnomočne odločitve o glavni stvari oziroma do drugačne odločitve sodišča, pritožba zoper to začasno odredbo pa ne zadrži njene izvršitve (III. točka izreka). Zavrnilo je predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe z dne 4. 3. 2024 v delu, ki se nanaša na izrek denarne kazni v višini 200 EUR za vsak dan kršitve, takojšnjo vrnitev deklic (tj. brez paricijskega roka) in za ožji obseg stikov deklic z nasprotno udeleženko (IV. točka izreka). Odločitev o stroških postopka zaradi predlogov za izdajo začasne odredbe je pridržalo za končno odločbo (V. točka izreka).

2.Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje, odločitev o pritožbenih stroških je pridržalo za končno odločbo.

3.Zoper sklep sodišča druge stopnje je nasprotna udeleženka vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanj: 1. Ali sta sodišči z odločitvijo, kot izhaja iz vsebine začasne odredbe o določitvi stikov v ZDA, sledili največji koristi mld. otrok? 2. Ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo s tem, ko sta izdali začasno odredbo o stikih, ki je za nasprotno udeleženko nemožna izpolnitve? 3. Ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišč o izdaji začasne odredbe z de facto prisiljenjem nasprotne udeleženke na bivanje v ZDA in na določitev bivališča otrok v ZDA ter na obveznost otrok, da se v ZDA nadalje izobražujeta? 4. Ali je pravilna odločitev sodišč, da so v okoliščinah konkretnega primera izpolnjeni pogoji za začasno zaupanje otrok v varstvo in vzgojo predlagatelju? 5. Ali sta sodišči okoliščino, ki je vezana na dosežen dogovor med staršema o predaji otrok v mesecu februarju 2024, pravilno materialnopravno presodili in ovrednotili, tj. mu dali pravi pravni pomen? 6. Ali je materialnopravno pravilno in skladno z ustaljeno sodno prakso stališče obeh sodišč, zlasti pa pritožbenega, glede stikov, določenih s prvostopenjsko odločbo? 7. Ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo, s tem ko sta odločili, da je v konkretnem primeru podana pristojnost slovenskega sodišča? 8. Ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo s tem, ko sta odločili, da Republike Argentine določbe Zakona o ratifikaciji Konvencije o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok ne zavezujejo?

4.Predlog ni dovoljen.

5.V poglavju Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki obravnava izredna pravna sredstva, natančneje revizijo, je v prvem odstavku 384. člena ZPP določeno, da stranke lahko vložijo revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek (o glavni stvari) pravnomočno končan. Sklep, s katerim sodišče druge stopnje potrdi sklep sodišča prve stopnje, da se zavrne ugovor nasprotne udeleženke o nepristojnosti sodišča Republike Slovenije za odločanje o varstvu in vzgoji, stikih in preživljanju mld. otrok, ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan. Zato revizija zoper tak sklep ni dovoljena (prvi odstavek 384. člena ZPP), kar pomeni, da je ni mogoče niti dopustiti (drugi odstavek 367. člena ZPP).

6.Postopek za izdajo začasne odredbe je postopek zavarovanja, urejen v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V skladu s prvim odstavkom 10. člena ZIZ je zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi, dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek. Zakonodajalec je s tem revizijo v izvršilnih postopkih omejil le na točno določene sklepe. Zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, revizija ni dovoljena. Če revizija ni dovoljena, pa je ni mogoče niti dopustiti.

7.Do enakega rezultata pridemo tudi ob upoštevanju zgoraj citiranega prvega odstavka 384. člena ZPP. Sklep o začasni odredbi namreč ni sklep, s katerimi je postopek pravnomočno končan, saj postopek odločanja o izdaji začasne odredbe ne pomeni odločanja o glavni stvari. Gre za postopek, ki teče vzporedno z "glavnim" postopkom in v katerem neka (do)končna odločitev sploh ne more biti sprejeta. Namen in cilj tovrstnih postopkov je stranki hitro in učinkovito zagotoviti neko nujno potrebno, a le začasno varstvo - torej varstvo, ki naj traja (največ) do končne odločitve o glavni stvari.

8.Iz navedenih razlogov je Vrhovno sodišče predlog zavrglo (377. člen v zvezi z drugim odstavkom 367. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

9.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnikov, ki so navedeni v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

Op. št. (1)Tako npr. tudi sklep Vrhovnega sodišča II DoR 351/2023 z dne 16. 11. 2023.

Op. št. (2)Tako tudi sklepa Vrhovnega sodišča II DoR 490/2019 z dne 19. 12. 2019 in II DoR 132/2024 z dne 5. 6. 2024.