Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidentke.

Ker revidentka v reviziji, ob tem, da ni navedla pravne podlage za njeno dovoljenost (drugi odstavek 83. člena ZUS-1), tudi po vsebini ni navajala ne izkazala izpolnjevanja nobenega od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ampak je uveljavljala le revizijske razloge (zmotno uporabo materialnega prava) in bistvene kršitve določb postopka), ni izpolnila navedenega trditvenega in dokaznega standarda za dovoljenost revizije.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Priglasila je tudi stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidentka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo njeno tožbo zoper odločbo Republike Slovenije, Upravne enote Ljubljana, št. 330-1343/2008-38 z dne 21. 11. 2013. Z njo je bilo odločeno, da se pusti v veljavi odločba Upravne enote Ljubljana, Izpostave Vič- Rudnik, št. 330-1343/2008-5 z dne 23. 4. 2008, s katero je bilo ugotovljeno, da A. A., rojena ..., iz ..., izpolnjuje pogoje, da se šteje za kmeta po 24. členu Zakona o kmetijskih zemljiških (1. točka izreka); in da stroški postopka za izdajo te odločbe niso bili zaznamovani (2. točka izreka). Tožena stranka je z odločbo, št. 33008-2/2014/2 z dne 19. 1. 2015, zavrnila revidentkino pritožbo zoper prvostopenjsko upravno odločbo.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Navedenega trditvenega in dokaznega standarda revidentka v obravnavani zadevi ni izpolnila. V reviziji, ob tem, da ni navedela pravne podlage za njeno dovoljenost (drugi odstavek 83. člena ZUS-1), tudi po vsebini ni navajala, ne izkazala izpolnjevanja nobenega od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ampak je uveljavljala le revizijske razloge (zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka).

6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

7. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revidentka v skladu s prvim odstavkom 154. in 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.