Jedro

Tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh z ugovorom, da ni (več) lastnik nepremičnine, saj ima v izvršilnem postopku pravico vložiti t.i. ugovor tretjega tisti, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (64. člen ZIZ), to pa je tretji in ne dolžnik. Tožena stranka je zato utemeljeno zavrnila njegovo prošnjo za dodelitev BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 23. 6. 2014. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik 23. 6. 2014 vložil prošnjo za dodelitev BPP v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v Novi Gorici VL 177164/2011. Toženka je ugotovila, da tožnik v navedeni izvršilni zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh oziroma je njegov zahtevek za pravno zastopanje v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma je njegovo pričakovanje očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Njegova prošnja je zato očitno nerazumna, zato jo je toženka zavrnila na podlagi 24. člena v zvezi z 2. točko drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

Ugotovila je, da je tožnikova obveza, da plača dolg, ki tudi sicer ni sporen, potrjena s sklepom o izvršbi, zoper katerega tožnik ni ugovarjal in je postal pravnomočen. Prav tako tožnik ni ugovarjal cenitvi nepremičnin. Poleg tega ugotavlja, da v številnih tožnikovih vlogah ni zaslediti pravno pomembnih razlogov za ugovor, ki bi preprečevali izvršbo, temelječih na dejstvih, ki se nanašajo na samo terjatev ali izkazanost razlogov za odlog izvršbe. V vseh njegovih vlogah je kot edini ugovor proti sodnemu postopanju in upniku navedena trditev, da predmetni nepremičnini nista več v tožnikovi lasti. V zvezi s tem je toženka po pridobljenih zemljiškoknjižnih izpiskih ugotovila, da je pri obeh tožnikovih nepremičninah vknjižena lastninska pravica na tožnika do celote, pri čemer v času od vložitve predloga za predmetno izvršbo oziroma vpisa hipoteke in zaznambe te izvršbe v zemljiški knjigi ni evidentiranih drugih vpisov, ki bi prednostno učinkovali v razmerju do upnika. Prav tako izvršbe ne more ovirati tožnikovo zatrjevanje, da je s partnerko že leta 2009 sklenil pravni posel, ki ga poimenuje testament (oporoka) in darilna pogodba. Na osnovi oporoke pridobi dedič lastninsko pravico šele s smrtjo zapustnika, na podlagi darila pa je nujno potreben vpis v zemljiško knjigo, in sicer na podlagi notarsko overjenega zemljiškoknjižnega dovolila ali celo notarskega zapisa.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi smiselno oporeka vodenju izvršilnega postopka. Poudarja, da ni več lastnik predmetnih nepremičnin in se sklicuje se na testament (oporoko) oziroma darilno pogodbo iz leta 2009, po kateri je postala lastnica njegovega premoženja A.A. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da se tožbene navedbe ne nanašajo na razloge, na katerih izpodbijana odločba temelji in da tožnik v tožbi ne navaja ničesar, kar toženka ne bi upoštevala že v času izdaje izpodbijane odločbe. Predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se v celoti strinja z razlogi izpodbijane odločbe, s katerimi je toženka utemeljila, zakaj v zadevi ni bil izpolnjen pogoj za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, po katerem je treba pri presoji o dodelitvi BPP kot pogoje upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, med drugim tudi to, ali zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati.

Ugotovitvi toženke, da je sklep o izvršbi postal pravnomočen, tožnik ne ugovarja. Prav tako ne ugovarja ocenjeni vrednosti nepremičnin v izvršilnem postopku in ugotovitvi toženke, da je bilo o odlogu izvršbe že odločeno. Na edini ugovor, ki ga tožnik navaja v tožbi, da premoženje, ki je predmet izvršbe, ni več v njegovi lasti, pa je obširno odgovorila že toženka. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Poleg tega gre za ugovor (ugovor tretjega), ki ga ima v izvršilnem postopku tisti, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (64. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ), to pa je tretji in ne dolžnik. Navedeno pomeni, da tožnik kot dolžnik v izvršilnem postopku tega ugovora ne bi mogel uspešno uveljavljati, pač pa bi ga lahko uveljavljala kvečjemu A.A. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.