Jedro

Če toženec prejme vabilo na narok za glavno obravnavo več kot osem dni pred narokom in ga odvetniku nato izroči samo štiri dni prej, sodišče ni dolžno ugoditi predlogu za preložitev naroka; z zavrnitvijo takega predloga ni storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki 2. odst. 354. člena ZPP. Če bi bil predlog zavrnjen neutemeljeno, bi bila lahko storjena relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če bi toženec v pritožbi izkazoval, v čem bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v delu, s katerim je bilo toženi stranki naloženo, da mora plačati tožeči stranki račun za opravljene prevozne in špediterske storitve v znesku 2.350 DEM z zamudnimi obrestmi ter ji povrniti izvršilne stroške.

Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila zaradi bistvene kršitve določb postopka ter predlagala njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navedla je, da je vabilo na glavno obravnavo za 24.4.1995 sicer pravočasno prejela, vendar pa ga je svojemu pooblaščenemu odvetniku izročila šele 20.4.1995. Pooblaščenec se zato ni mogel pravočasno pripraviti za obravnavo, za takrat pa je imel tudi že rezerviran prvomajski izlet v Španijo. Zaradi tega je predlagal preložitev naroka, česar pa sodišče ni upoštevalo, ne da bi v sodbi to pravilno obrazložilo. Toženi stranki s tem po njenem mnenju ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov v spisu sledi, da je tožena stranka vabilo na narok za glavno obravnavo za 24.4.1995 prejela že dne 10.4.1995, kar je precej več kot osem dni pred narokom, kolikor je po določbi 1. odst. 286. člena v zvezi s 4. odst. 293. člena ZPP najmanj potrebno. Takrat je v postopku še ni zastopal odvetnik, saj je ugovor zoper sklep o izvršbi vložila sama. Tožena stranka je bila torej na glavno obravnavo povabljena pravilno. Že iz tega razloga ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki 2. odst. 354. člena ZPP.

Zavrnitev predloga za preložitev glavne obravnave namreč ne predstavlja take bistvene procesne kršitve.

Lahko bi šlo za bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odst. 354. člena ZPP, če bi bila zavrnitev takega predloga neutemeljena, to pa bi vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe. V obravnavanem primeru pa je sodišče povsem utemeljeno zavrnilo pavšalen predlog pooblaščenca tožene stranke, naj zaradi njegove odsotnosti preloži obravnavo. Zavrnitev predloga je v prvostopni sodbi dovolj obrazložena. Pritožnik pa v pritožbi ni navedel, v čem bi utegnila po njegovem mnenju neutemeljena zavrnitev predloga vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe (na primer s tem, da bi razložil, katera dejstva in dokaze bi navedel oziroma predlagal, če bi bil na glavni obravnavi navzoč).

Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da s pritožbo uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni bila storjena. Po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena ZPP) je nato ugotovilo še, da ni bila storjena niti kakšna druga bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP in da je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je na podlagi določbe 368. člena ZPP neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo napadeno sodbo.