Jedro

Izpodbijana odločba je bistveno pomanjkljiva. V obrazložitvi manjka tako opredelitev oziroma razložitev vloge tožeče stranke kot tudi razlogi, ki glede na vsebino vloge narekujejo narejeni (vsebinski) zaključek in posledično zavrnitev vloge.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu št. I – 16/13 z dne 19. 3. 2013 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Ministrica in predstojnica pristojnega vladnega urada je v postopku Javnega razpisa za razpisno področje B v letu 2013: finančna podpora Slovencem po svetu (v nadaljevanju Javni razpis) vlogo tožeče stranke za sofinanciranje programa oziroma projekta A., z izpodbijano odločbo zavrnila.

Iz obrazložitve sledi, da so v postopku Javnega razpisa na podlagi Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (v nadaljevanju ZORSSZNM) na voljo finančna sredstva za sofinanciranje programov in projektov Slovencev v zamejstvu in po svetu, njihov namen pa je spodbujanje dejavnosti, ki omogočajo utrjevanje in ohranjanje narodne, jezikovne ter kulturne identitete med slovenskimi rojaki, ki živijo v tujini, njihovo medsebojno povezovanje ter ohranjanje vezi s Slovenijo. Programe in projekte, prispele na Javni razpis, v skladu z Uredbo o izvajanju finančnih podpor za ohranjanje in razvijanje slovenske identitete zunaj Republike Slovenije ovrednoti strokovna razpisna komisija na podlagi meril iz 53. člena ZORSSZNM ter o tem pripravi zapisnik in izdela končni predlog finančne podpore. Na podlagi predloga strokovne razpisne komisije izda odločbo o finančni podpori programom in projektom predstojnik Urada. Ker v konkretnem primeru projekt ne izpolnjuje ciljev oziroma namena razpisa, je ministrica sklenila tako, kot je določeno v izreku odločbe.

Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo. Navaja, da je v obrazložitvi projekta podrobno predstavljena njegova vsebina, ki zasleduje dva cilja: prvi je sprožiti dialog s ciljem pomiritve in sprave na sodoben način, z argumenti; drugi pa je, poleg drugih oblik, zlasti gospodarsko sodelovanje. Za narodni obstoj je najbolj pomembno gospodarsko sodelovanje in čim bolj pristen stik z vsemi Slovenci po svetu, zato je tožeča stranka za mnenje o tem zaprosila B.B., dalje C.C., D.D. in E.E. s SAZU in od njih prejela same pozitivne odmeve. Podobno usmeritev dolgoročnega sodelovanja s Slovenci po svetu vsebuje intervju F.F. v reviji Moja Slovenija. Ideje je potrebno združiti v smeri sodobnega in v prihodnost usmerjenega programa za našo majhno narodno skupnost, saj imamo veliko strokovnih in plemenitih ljudi, ki bi želeli sodelovati v teh projektih.

Ministrica in predstojnica pristojnega Urada je vlogo zavrnila brez obrazložitve, čeprav je bila v skladu z določbami ZUP to dolžna storiti in čeprav vloga po prepričanju tožeče stranke izpolnjuje vse cilje in namene razpisa. Zakaj predlog projekta ne izpolnjuje pogojev razpisa, pristojni organ ni utemeljil. V prvih treh odstavkih samo prepisuje vsebino zakona in uredbe ter merila, kar ni obrazložitev. Da projekt izpolnjuje cilje in namene razpisa, pa poleg že navedenega intervjuja potrjujejo tudi izjave že navedenih posameznikov in inštitucij, ki jih bodo le-ti, če bo potrebno, še dopolnili.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. Navaja, da je bil namen Javnega razpisa spodbujanje dejavnosti Slovencev, ki živijo v tujini ter da so morale prijave rednega delovanja oziroma projektov v skladu s pogoji razpisne dokumentacije izpolnjevati vsaj enega izmed ciljev razpisa.

Tožba je utemeljena.

V zadevi ni spora o tem, da je bila vloga tožeče stranke na zadevni Javni razpis formalno pravilna ter da jo je kot takšno obravnavala strokovna razpisna komisija. Kot je razvidno iz ocenjevalnega lista, je komisija ugotovila, da prijavljeni projekt A. ne izpolnjuje nobenega od ciljev razpisa. Zakaj je temu tako, iz ocenjevalnega lista ni razvidno. Razlogi za takšno oceno tudi niso razvidni iz izpodbijane odločbe, v kateri je poleg enakega zaključka, kot ga je naredila strokovna komisija, navedena zgolj pravna podlaga za odločitev. Zato ima tožnik prav, ko trdi, da je izpodbijana odločba bistveno pomanjkljiva. V obrazložitvi namreč manjka tako opredelitev oziroma razložitev vloge tožeče stranke kot tudi razlogi, ki glede na vsebino vloge narekujejo narejeni (vsebinski) zaključek in posledično zavrnitev vloge. To pa pomeni, da manjkajo vsi tisti elementi obrazložitve, ki šele (skupaj z že omenjeno vsebino odločbe) omogočajo preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve, oziroma ki (še pred tem) omogočajo tožeči stranki, da učinkovito uveljavlja pravno varstvo. Čim pa je tako, je kršitev pravil postopka iz 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki se primerno uporabljajo tudi v postopku javnega razpisa in se nanašajo na obrazložitev odločbe, bistvena, bistvena kršitev pa narekuje odpravo odločbe.

Sodišče je zato tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi določb 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo vrnilo pristojnemu organu v ponovni postopek.

Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi (1. alinea drugega odstavka 59. člena ZUS-1).