Jedro

Povzete obširne očitke nasprotnega udeleženca je mogoče strniti v njegovo nezadovoljstvo z delom razpravljajočih sodnikov zaradi procesnega postopanja in sprejemanja vmesnih odločitev. Zgolj takšno nezadovoljstvo stranke pa ne predstavlja utemeljenega razloga za prenos pristojnosti. Dvom v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posameznih sodnikov, lahko stranka odpravi z vložitvijo rednih in izrednih pravnih sredstev, pomisleke v sposobnost nepristranskega odločanja posameznega sodnika pa s predlogi za njegovo izločitev. Pravna sredstva ima tudi zoper odločanje oziroma ravnanje predsednika sodišča, kot tudi podpredsednika sodišča, tudi v zvezi z odločanjem o izločitvi posameznih sodnikov.

Poleg tega so očitki naslovljeni le na ravnanje oziroma procesno in upravno sodno odločanje treh sodnic. Predlagatelj zgolj pavšalno in hipotetično zatrjuje vzročno povezanost med njihovim ravnanjem in posledičnim vplivom na nepristranskost oziroma videz nepristranskosti celotnega sodišča oziroma ostalih sodnikov.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.V tej zadevi je nasprotni udeleženec na Vrhovno sodišče vložil predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Navaja, da je že prej vložil predlog, ki pa ga je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sklepom I R 240/2025 z dne 7. 1. 2026 zavrnilo. Vendar to ne izključuje možnosti vložitve novega predloga, kadar nastopijo nove, dodatne ali kvalitativno drugačne okoliščine, ki same zase utemeljujejo ponovno presojo pogojev iz 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Po izdaji navedenega sklepa so nastopila nova dejstva in okoliščine, ki nasprotnemu udeležencu prej še niso bila v celoti znana, v vmesnem obdobju pa so se nadalje konkretizirala in dobila dodatno procesno težo. Konkretna zadeva je bila najprej dodeljena višji sodnici svetnici A. A., ki je bila na predlog nasprotnega udeleženca izločena, saj je ta v postopku izdaje začasne odredbe na predlog predlagateljice ugotovil, da je predlagateljica v zunajzakonski skupnosti s sinom sodnice. Še pred izdajo sklepa o izločitvi pa je zadevo prevzela okrožna sodnica svetnica dr. Jasna Murgel, predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru in namestnica vodje družinskega oddelka, o zahtevi za izločitev pa je odločala okrožna sodnica svetnica mag. Mirjana Horvat Pogorelec, podpredsednica Okrožnega sodišča v Mariboru in vodja družinskega oddelka. Takšno časovno zaporedje dodelitve in odločanja vzbuja resen in objektivno utemeljen dvom v pravilnost postopka dodeljevanja zadeve z vidika načela naravnega sodnika ter pravil o razporejanju in prerazporejanju sodnih zadev, kar vpliva na videz institucionalne pravilnosti in nepristranskosti sodišča kot celote. Iz sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru Su 574/2024 z 2. 12. 2024 ni razvidna pravna podlaga niti za odločanje podpredsednice sodišča o zahtevi za izločitev, saj 73. člen ZPP za takšno odločanje določa predsednika sodišča, niti za prerazporeditev zadeve pred odločitvijo o zahtevi za izločitev. Sklicuje se tudi na letni razpored dela sodnikov Okrožnega sodišča v Mariboru za leto 2024 Su KS 1/2024 z dne 15. 12. 2023 ter njegovih sprememb z dne 20. 10. 2024, iz katerih izhaja, da se okrožni sodnici svetnici dr. Jasni Murgel ustavi dodeljevanje zadev II N, III N, IV N in VI R, v katerih je skupaj s predlogom vložen tudi predlog za izdajo začasne odredbe, ter zadev I Z in III Z. Ker je bil skupaj s predlogom vložen tudi predlog za izdajo začasne odredbe, zadeva po veljavnem letnem razporedu dela ne bi smela biti njej dodeljena, niti prerazporejena. To pri razumnem opazovalcu vzbuja dvom o spoštovanju vnaprej določenih pravil dodeljevanja sodnih zadev in s tem o videzu institucionalne nepristranskosti sodišča. Izpostavlja še ravnanje te sodnice v zvezi z dopisom z 19. 12. 2025, ki predstavlja dodatno okoliščino za presojo obstoja tehtnih razlogov za delegacijo pristojnosti. V času izdaje dopisa sta bila še vedno odprta postopka odločanja o predlogu za izločitev sodnice in o predlogu za delegacijo pristojnosti, zato vprašanje njenega nadaljnjega odločanja v zadevi še ni bilo dokončno razrešeno. Kljub temu je sodnica z dopisom vsebinsko posegla v izvajanje začasne ureditve stikov, z določenim sklepom III N 627/2024 z dne 14. 10. 2025 ter določila drugačen način izvajanja božično-novoletnih stikov v korist predlagateljice. Problematično je, da je bila sprememba izvedena zgolj z dopisom, posredovanim Centru za socialno delo Maribor. S tem je bilo dejansko poseženo v način izvrševanja predhodno določene začasne odredbe oziroma ureditve stikov, ne da bi bila izdana procesna odločba, zoper katero bi stranki lahko uveljavljali pravna sredstva. Sodnica je odločitev utemeljila s sklicevanjem na začetek novoletnih počitnic (24. 12.), čeprav iz 8. člena Pravilnika o šolskem koledarju za osnovne šole jasno izhaja, da se te začnejo 25. 12., kar je kasneje potrdilo tudi Višje sodišče v Mariboru s sklepom IV Cp 250/2026 z 14. 4. 2026. Takšno selektivno in enostransko utemeljevanje posega v izvajanje stikov, ki je bilo v celoti v korist predlagateljice, ustvarja vtis vnaprej oblikovanega stališča do spornega razmerja. Dne 13. 10. 2025 je nasprotni udeleženec vložil predlog za izločitev strokovnih delavk Centra za socialno delo Maribor. S sklepom z 14. 10. 2025 je sodnica računalniško odredila vročitev predloga CSD, ne pa tudi pooblaščenki predlagateljice, ki je bila z njegovo vsebino seznanjena šele na podlagi naknadne odredbe sodnice z dne 3. 11. 2025, dejanska vročitev pa je bila opravljena dne 4. 11. 2025. Iz dokumentacije izhaja, da je bila odredba naknadno ročno dopolnjena z zaznamkom o vročitvi pooblaščenki predlagateljice, čeprav je bila izrecna odredba za takšno vročitev izdana šele 3. 11. 2025, kar zastavlja vprašanje glede sledljivosti in časovne skladnosti procesnih dejanj v spisu. Iz elektronske komunikacije predlagateljice z 15. 10. 2025 jasno izhaja, da je bila predlagateljica s predlogom nasprotnega udeleženca dejansko seznanjena že pred samo formalno vročitvijo. Poizvedbe o stanju na transakcijskih računih obeh staršev so bile dejansko izvedene zgolj za nasprotnega udeleženca. Tudi ni mogoče ugotoviti, na kakšni pravni in dejanski podlagi je bila s pričo B. B., zasebno psihoterapevtko, s strani sodnice vzpostavljena komunikacija glede njenega pričanja oziroma vročanja vabila na zaslišanje. Sodišče je razpolagalo z opravičilom priče že pred razpisanim narokom, medtem ko je strankam in njihovim pooblaščencem opravičilo vročilo šele na samem naroku. Pooblaščenka predlagateljice pa je bila z vsebino opravičila očitno seznanjena že pred narokom, kar izhaja iz njenega predloga za preložitev naroka z dne 30. 9. 2025. Sodišče je z dopisom z dne 25. 9. 2025 CSD posredovalo več listin, kot izhaja iz samega dopisa, med njimi tudi opravičilo navedene priče. Gre za ponavljajoči se vzorec, pri katerem sodišče listine posreduje mimo jasno določenih spisovnih poti ter za večplastno ponavljajoče se procesno organizacijsko ravnanje znotraj istega družinskega oddelka Okrožnega sodišča v Mariboru, ki zadeva temeljne vidike vodenja postopka, dodeljevanja zadev, procesnega odločanja ter ravnanja s spisovno dokumentacijo. Posamezni dogodki - vprašljivost dodelitve in prerazporeditve zadeve, odločanja o izločitvi, odstopanj od letnega razporeda dela sodnikov, preko selektivnega procesnega ravnanja pri izvajanju dokazov in poizvedb, do neenotne in nepopolne spisovne dokumentacije ter načinov komunikacije z zunanjimi organi - sama po sebi morda še ne dosega praga tehtnega razloga. Vendar njihova časovna, vsebinska in institucionalna prepletenost ustvarja vzorec ravnanj, ki presega raven naključnih napak. Pri razumnem, objektivno informiranem opazovalcu vzbuja utemeljen dvom v to, da se postopek vodi izključno na podlagi vnaprej določenih pravil, enakega obravnavanja strank in procesne discipline, ki je bistvena za zagotavljanje videza nepristranskosti sodišča. Pomembno je, da se dvom ne nanaša na ravnanje posameznega sodnika, temveč na delovanje sodišča, kot institucionalnega organa v konkretni zadevi. Zlasti ponavljajoči se vzorec posredovanja listin izven jasno razvidnih in sledljivih spisovnih poti dodatno utrjuje vtis, da procesni tok ne poteka v celoti transparentno in v skladu z načelom formalne dokumentacijske urejenosti spisa. Takšno ravnanje, ne glede na njegov morebiten posamičen vzrok, objektivno krepi dvom v pravilnosti in enakost procesnega upravljanja zadeve. Sklicuje se na etične standarde sodniške službe ter stališča Komisije za etiko in integriteto, ki poudarjajo pomen uporabe procesnih in izrednih institutov, namenjenih zagotavljanju nepristranskega sojenja in s tem poštenega postopka . Zato je podan ne zgolj subjektivni vtis ene od strank, temveč objektivno utemeljen dvom v videz nepristranskosti sodišča kot celote, ki je po ustavnosodni in konvencijski presoji odločilen kriterij za presojo obstoja tehtnih razlogov za delegacijo pristojnosti. Izpolnjeni so pogoji za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.

2.Predlagateljica na predlog ni odgovorila.

3.Predlog ni utemeljen.

4.Na podlagi 67. člena ZPP, ki se v skladu z 42. členu Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku, lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugih tehtni razlogi. Med druge tehtne razloge sodna praksa uvršča tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta je okrnjena, če bi odločanje pred tem sodiščem v očeh razumnega zunanjega opazovalca vzbudilo senco dvoma, ali je sojenje v takšnem položaju res lahko nepristransko.

5.Institut delegacije pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno. Sodniki odločajo na podlagi Ustave in zakonov, pri opravljanju svoje funkciji pa morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe. Nepristranskost sodnika se torej domneva.

6.Povzete obširne očitke nasprotnega udeleženca je mogoče strniti v njegovo nezadovoljstvo z delom razpravljajočih sodnikov zaradi procesnega postopanja in sprejemanja vmesnih odločitev. Zgolj takšno nezadovoljstvo stranke pa ne predstavlja utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.

6.Dvom v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posameznih sodnikov, lahko stranka odpravi z vložitvijo rednih in izrednih pravnih sredstev, pomisleke v sposobnost nepristranskega odločanja posameznega sodnika pa s predlogi za njegovo izločitev. Pravna sredstva ima tudi zoper odločanje oziroma ravnanje predsednika sodišča, kot tudi podpredsednika sodišča, tudi v zvezi z odločanjem o izločitvi posameznih sodnikov.

7.Poleg tega so očitki naslovljeni le na ravnanje oziroma procesno in upravno sodno odločanje treh sodnic. Predlagatelj zgolj pavšalno in hipotetično zatrjuje vzročno povezanost med njihovim ravnanjem in posledičnim vplivom na nepristranskost oziroma videz nepristranskosti celotnega sodišča oziroma ostalih sodnikov.

8.Ob povedanem je Vrhovno sodišče predlog za prenos pristojnosti zavrnilo.

-------------------------------

1Primerjaj npr. VS RS sklep I R 224/2024, I R 53/2024, I R 19/2025, I R 240/2025 in številne druge.

2Tako tudi VS RS sklep I R 209/2023.

3VS RS sklep I R 25/2024.