Jedro

V postopku se ne obravnavajo zapletena (pravna in dejanska) vprašanja ter zato ni okoliščin, ki bi narekovale, da se tožniku kot obdolženemu za prekršek zagotovi strokovna pomoč pri njegovi obrambi. Okoliščin, ki bi narekovale strokovno pomoč, tudi ni na strani tožnika, saj so njegove trditve o veliki psihični obremenitvi in zdravstvenih težavah ter posledično o nezmožnosti, da sam nastopa pred sodiščem, pavšalne in povsem neizkazane. V konkretnem primeru so okoliščine oziroma dejstva utemeljeno ocenjena kot takšna, ki ne zadostijo (objektivnim) pogojem za odobritev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 6. 6. 2014 za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči I. in II. stopnje v postopku o prekršku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani opr. št. ZSV 2725/2013, zaradi prekrškov po členu 22/III Zakona o varstvu javnega reda in miru (v nadaljevanju ZJRM-1).

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sledi, da je pristojni organ pri presoji upošteval podatke, ki izhajajo iz prošnje in njenih prilog ter podatke, ki jih je pridobil po uradni dolžnosti, zlasti podatke sodnega spisa z opr. št. ZSV 2725/2013. Pri tem je ugotovil, da je bil tožniku dne 2. 12. 2013 izročen plačilni nalog Policijske postaje Vič, s katerim je bilo ugotovljeno, da je tožnik istega dne storil prekršek po tretjem odstavku 22. člena ZJRM-1 (neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb) in mu je bila izrečena globa v višini 41,73 EUR (polovični znesek 20,86 EUR). Ugotavlja se namreč, da se tožnik omenjenega dne v uradnih prostorih Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) Ljubljana-Vič Rudnik ni držal navodil tajnice in brez dovoljenja vstopil v pisarno direktorja, ki je kljub večkratnim pozivom ni hotel zapustiti. Zoper plačilni nalog je tožnik vložil zahtevo za sodno varstvo, ker se ne strinja s plačilnim nalogom in ker meni, da je on oškodovanec in ne kršitelj. V zahtevi navaja, da so ga policisti zadrževali „nemoralno“ dolgo, da ga je oseba, ki je sestankovala v pisarni, večkrat porinila po hodniku ter da si direktor ni želel vzeti minute časa za pojasnilo nepravilnosti.

Glede na navedene podatke in listine, ki so v sodnem spisu, pristojni organ ocenjuje, da gre v konkretnem primeru za prekršek, ki je že glede na višino zagrožene globe minornega pomena. Postopek, ki je v teku, ni zapleten niti ne gre za obsežno ugotavljanje dejanskega stanja. Tožnikove navedbe v zahtevi za sodno varstvo oceni kot pavšalne, iz spisa pa nikjer ne izhajajo okoliščine, ki bi kazale na to, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel tožnik strokovno obrambo z zagovornikom. Poleg tega se v postopku pred sodiščem dejstva, ki so pomembna za odločbo, ugotavljajo uradoma in v skladu z načelom materialne resnice, kar pomeni, da se uradoma ugotavljajo oziroma preizkušajo tako dejstva, ki tožnika obremenjujejo, kot dejstva, ki so mu v korist. Zato pristojni organ ugotavlja, da morebitno zastopanje tožnika v postopku nima izgledov za uspeh v skladu s 24. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči, ker je zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. S tem ni podan vsebinski pogoj za dodelitev BPP, finančnega, ki mora biti podan kumulativno, pa zato ni bilo potrebno presojati. Ker je prošnja tožnika po povedanem neutemeljena, je pristojni organ na podlagi 2. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP odločil, kot izhaja iz izreka odločbe.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga, da se o njegovi prošnji ponovno odloči ter zadeva zaključi v njegovo korist. V tožbi navaja, da dejanja, ki se mu očita, ni storil in da zadeva ni takšna, kot se prikazuje. Direktor je kljub tožnikovim prošnjam za pogovor in naročilu, naj počaka zunaj, po dolgem času želel iti mimo njega. Zato se je počutil „nemočnega in neslišanega“, dopušča pa, da se morda ne zna ustrezno izražati. Na sodišču se zaradi velike psihične obremenitve in zdravstvenih težav sam ne more zagovarjati. Zaradi trenutne plačilne nesposobnosti ne more pokriti stroškov odvetnika. Ima pa lepe izglede za uspeh, ker govori resnico, kar je povedal tudi na prvem zaslišanju in predlagal zaslišanje priče, ki to lahko potrdi. S CSD, kjer jih obravnavajo kot družino, že daljše obdobje ne najde skupnega jezika. Kljub temu ne išče krivcev ali izgovorov, želi le, da se stvari premaknejo na bolje.

Tožena stranka je na poziv sodišča posredovala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Pri odločanju o dodelitvi BPP se kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem se upošteva, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj, oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Iz izpodbijane odločbe in podatkov spisov sledi, in temu tožnik ne ugovarja, da gre v zadevi za prekrškovni postopek, in sicer za prekršek po ZJRM-1, za katerega je zagrožena globa. Izrecno se ugotavlja tudi, in s tem se strinja tudi sodišče, da se v postopku ne obravnavajo zapletena (pravna in dejanska) vprašanja ter da zato ni videti okoliščin, ki bi narekovale, da se tožniku kot obdolženemu za prekršek zagotovi strokovna pomoč pri njegovi obrambi. Okoliščin, ki bi narekovale strokovno pomoč v postopku, tudi ni videti na strani tožnika, saj so tožnikove trditve o veliki psihični obremenitvi in zdravstvenih težavah ter posledično o nezmožnosti, da sam nastopa pred sodiščem, pavšalne in povsem neizkazane. In ker je namen BPP uresničevanje tožnikove pravice do sodnega varstva, ta pa glede na povedano ter nenazadnje tudi glede na način vodenja sodnega postopka, v katerem se materialna resnica ugotavlja po uradni dolžnosti, brez zastopanja po zagovorniku ne bo prizadeta, so v konkretnem primeru okoliščine oziroma dejstva v zadevi, v kateri tožnik prosi za BPP, po presoji sodišča na podlagi določb 24. člena ZBPP utemeljeno ocenjena kot takšna, ki ne zadostijo (objektivnim) pogojem za njeno odobritev.

Ker je glede na navedeno izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

Sodišče je na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez obravnave, ker pravno relevantne dejanske okoliščine med strankama niso sporne.