Jedro

Izrek sodne odločbe mora biti takšen, da je parcelacijo mogoče izvršiti navkljub nasprotovanju kakšnega izmed solastnikov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženki naložilo, naj dovoli odmero parcele 313/1 k.o. ..., in sicer del, ki ga zaseda zahodna garaža na tej parceli, last tožnice, vse po sklepu Okrajnega sodišča v Novem mestu opr.št. N 118/93 z dne 7.1.1998 in po popravnem sklepu z dne 23.2.1998 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 572/98 z dne 2.12.1998, sicer bo to njeno voljo nadomestila pravnomočna sodba. V presežku je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo, toženki pa naložilo, naj tožnici plača 42.040,46 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.9.1999 ter ji povrne pravdne stroške v znesku 76.991,00 SIT, prav tako z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zoper sodbo se zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava pritožuje toženka. Sodišču predlaga, naj sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne, sicer pa naj jo vsaj razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje novo sojenje. Pritožnica navaja, da je tožena stranka spremembi tožbe izrecno nasprotovala. Sodišče o spremembi tožbe ni formalno odločalo, poleg tega pa je v izrek sodbe povzelo tekst, ki se od tožbenega zahtevka razlikuje. Po mnenju pritožnice je zato podana tudi absolutna bistvena kršitev pravil pravdnega postopka, saj naj bi sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek. Pritožnica sodišču očita tudi to, da v sodbi ni razlogov o tem, zakaj je sodišče dovolilo spremembo tožbe, prav tako pa ni nobenih razlogov o tem, ali je prvo sodišče odločalo o ugovoru toženke zoper spremembo tožbe. Nadalje vnovič opozarja na vložen predlog za obnovo postopka, zaradi česar je po njenem mnenju ta postopek preuranjen. Ne glede na to pa meni, da je meja sporna in bi morala njena ureditev zato potekati v skladu z določbami ZNP. Glede stroškov parcelacije pa pritožnica zanika lastno krivdo za njihov nastanek. Tožnica naj bi namreč vnaprej vedela, da bo geometer prišel na teren brez potrebe. Zaradi tega ne more terjati povračila teh stroškov. Pritožba ni utemeljena. Postopek parcelacije je vrsta upravnega postopka, ki temelji na sporazumu lastnikov (14. člen Zakona o zemljiškem katastru - ZZKat v zvezi s 27. členom ZZKat; Ur. l. SRS 16/74). Če so med lastniki nesoglasja ali kdo izmed njih postopku parcelacije nasprotuje, je spremembe posestne meje mogoče izvesti po odločbi sodišča (člen 26/2 ZZKat). Takšno odločbo (sklep) je mogoče izdati tudi v nepravdnem postopku, v katerem sodišče razdruži solastno premoženje. Okrajno sodišče v Novem mestu je v nepravdni zadevi N 118/93 sicer izdalo odločbo, ki v 5. točki izreka določa, da lahko po pravnomočnosti tega sklepa katerakoli udeleženka predlaga parcelacijo parc. št. 313/1, tako da se v posebno parcelo odmeri zahodna garaža, ki jo prejme predlagateljica, nato pa bo sklep izveden v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti. Sklep pa je pomankljiv v tem, da ne omogoča parcelacije po ZZKat ob nasprotovanju solastnice (toženke). Ker je zaradi te pomakljivosti sklep nepravdnega sodišča neizvršljiv, je bila potrebna ta pravda. Zaradi procesne in ne vsebinske (materialne) potrebe po tej pravdi, so takšne vrste, razumljivo, tudi ugovori toženke. Le-te je sodišče prve stopnje korektno in pravilno zavrnilo, pritožbeno sodišče bo zato v nadaljevanju le odgovorilo na pritožničine navedbe, ki so deloma graja procesne pravilnosti postopka in deloma ponavljanje njenih prvostopnih ugovorov. Toženkino nasprotovanje spremembi tožbe še ne pomeni, da takšna sprememba ni mogoča. Pravna podlaga za takšno spremembo je podana v 1. odstavku 185. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP ob pogoju, da sodišče misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Ta pogoj je nedvomno izpolnjen, ne drži pa niti pritožbena navedba, da sodišče o spremembi ni formalno odločilo. Sodišče prve stopnje je namreč spremembo dopustilo na naroku dne 13.9.2000, kar izhaja iz zapisnika na strani 20 tega pravdnega spisa. Na tem naroku je bil spremenjeni tožbeni zahtevek še preciziran, kar je sodišče prav tako dopustilo in nato o tako postavljenem zahtevku tudi odločilo. Iz tega razloga je neutemeljen tudi nadaljnji pritožbeni očitek, da je sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek. Glede pritožničinega ponavljanja, da je ta postopek preuranjen, ker je vložila predlog za obnovo nepravdnega postopka, se pritožbeno sodišče lahko le pridruži razlogom sodišča prve stopnje, ki je toženki že pojasnilo, da je obnova izredno pravno sredstvo, sklep nepravdnega sodišča pa je pravnomočen. Nazadnje pa pritožbeno sodišče zavrača tudi pritožbene navedbe, češ da je stroške neuspelega postopka parcelacije povzročila tožnica sama, saj naj bi vedela, da le-te ne bo mogoče izvesti. Razlog za nastanek teh nepotrebnih stroškov je namreč ravno v toženkinem ravnanju, ki je ob vsebinsko jasnem, a procesno pomankljivem sklepu nepravdnega sodišča zlorabila svojo solastninsko pravico in preprečila parcelacijo. Iz navedenih razlogov je pritožba neutemeljena, podani pa niso niti razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).