Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Neutemeljeni so očitki, da sodišče naroka za glavno obravnavo 20. 5. 2020, po zaključku katerega je izdalo tudi izpodbijano sodbo, ne bi smelo opraviti. Odredba predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ki je veljala v času opravljenega naroka, je v 1.a točki določala, da od 5. 5. 2020 vsa sodišča opravljajo naroke, odločajo in vročajo sodna pisanja tudi v nenujnih zadevah.
I. Pritožba tožene stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 8 dneh povrniti 185,20 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamudnega plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od nastopa zamude dalje do plačila.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo, izdano v postopku v sporu majhne vrednosti, razsodilo, da se v celoti vzdrži v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 33579/2018 z dne 4. 5. 2018 v točki I. in III. izreka tako, da je tožena stranka (v nadaljevanju: toženec) dolžna tožeči stranki (v nadaljevanju: tožnik) v 8 dneh plačati 808,34 EUR in izvršilne stroške v znesku 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 5. 2018 dalje. Tožencu je tudi naložilo, da mora v 8 dneh tožniku povrniti 552,54 EUR pravdnih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev dalje do plačila.
2. Toženec je v pritožbi uveljavljal pritožbeni razlog bistvene kršitve določb ZPP in predlagal, da se njegovi pritožbi ugodi in izpodbijana sodba razveljavi, tožbeni zahtevek tožnika pa zavrne. V pritožbi je zatrjeval, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določila ZPP in sicer po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je narok za glavno obravnavo v predmetni zadevi opravilo 20. 5. 2020, čeprav je takrat, glede na Odredbo predsednika VS RS, v predmetni zadevi, ki je nenujna zadeva, ne bi smelo. Toženec se naroka ni udeležil zato, ker sodišče v tej nenujni zadevi ne bi smelo poslovati in je bil prepričan, da je šlo za pomotno vabljenje. Ker sodišče prve stopnje naroka za glavno obravnavo ne bi smelo opraviti in ko je tega opravila v nenavzočnosti toženca, je bila tožencu odvzeta ustavna pravica do pristopa do sodišča in do nepristranskega sojenja. Toženec bi na naroku podal svojo izjavo in potrdil svoje navedbe, česar pa zaradi nezakonitega poslovanja sodišča ni mogel. 3. Tožnik je na pritožbene trditve toženca odgovoril, da je v času obravnave v konkretni zadevi veljala Odredba predsednika VS, ki je začela veljati 5. 5. 2020 in ki je določala, da sodišča opravljajo obravnave tudi v nenujnih zadevah. Ker so bili pogoji za izvedbo obravnave izpolnjeni, toženec pa pravilno vabljen na narok, očitane procesne kršitve niso podane. Tožnik je zato predlagal zavrnitev pritožbe in priglasil svoje pritožbene stroške ter zahteval njihovo povrnitev od toženca.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Neutemeljeni so pritožbeni očitki pritožnika, da sodišče prve stopnje naroka za glavno obravnavo v predmetni zadevi 20. 5. 20201, po zaključku katerega je izdalo tudi izpodbijano sodbo, ne bi smelo opraviti. Odredba predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ Su 407/2020 z dne 4. 5. 2020 (ki je bila objavljena v Uradnem listu RS 62/20 in s katero je bila preklicana predhodna Odredba predsednika VS RS z dne 30. 3. 2020, s slednjo pa predhodna Odredba predsednika VS RS z dne 13. 3. 2020) in ki je veljala v času opravljenega naroka za glavno obravnavo, je v 1.a točki določala, da od 5. 5. 2020 vsa sodišča opravljajo naroke, odločajo in vročajo sodna pisanja tudi v nenujnih zadevah (kakršna je predmetna), če sodišča lahko zagotovijo opravo teh dejanj, v točki 2.2 pa, da se naroki, seje in zaslišanja praviloma izvedejo preko videokonference, na narokih, ki se ne izvedejo preko videokonference, pa mora biti razdalja med udeleženci vsaj 2 m, vsi morajo nositi zaščitno opremo, prostor pa mora biti razkužen. Iz podatkov spisa (še zlasti vročilnice, zapisnika o pripravljalnem naroku in naroku za glavno obravnavo) je razvidno, da je bilo vabilo tožencu na narok za glavno obravnavo osebno vročeno (10. 4. 2020) skupaj z opozorili o posebnosti spora majhne vrednosti in da bo narok opravljen, četudi nanj ne bo pristopil. Toženec se naroka za glavno obravnavo ni udeležil, svojega izostanka pa tudi ne opravičil. Navedene ugotovitve smiselno potrjuje tudi pritožnik v svojih pritožbenih navedbah. Zato pa so zmotni pritožbeni očitki, da sodišče naroka za glavno obravnavo v predmetni zadevi ne bi smelo opraviti, pa tudi trditve o zatrjevanih kršitvah njegovih pravic, ker je tega opravilo kljub toženčevemu nepristopu na narok. Nepristop stranke na narok za glavno obravnavo, na katerega je bila pravočasno osebno vabljena z ustreznimi pouki, ne predstavlja razloga, zaradi katerega sodišče naroka ne bi smelo opraviti. Sicer pa glede na pritožnikove trditve pritožbeno sodišče izpostavlja, da bi bilo sicer od običajno skrbne stranke pravdnega postopka v primeru, da se mu v sicer negotovih družbenih razmerah pojavi dvom, ali ne bi moralo sodišče naroka, na katerega je bil vabljen, preklicati, pričakovati, da bo zaradi odprave tega dvoma to preverila pri sodišču. 6. Ob ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je tožnik s tožbenim zahtevkom od toženca zahteval izpolnitev pogodbeno dogovorjenih obveznosti iz pogodbe, ki sta jo sklenili pravdni stranki in ki jih toženec ni izpolnil, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo o materialnopravni utemeljenosti tožnikovega zahtevka.
7. Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo toženca zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).
8. Toženec s pritožbo ni uspel, zato je dolžan tožniku povrniti njegove pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Pritožbeni stroški tožnika znašajo 185,20 EUR in jih predstavlja nagrada pooblaščencu za sestavo odgovora na pritožbo po tar. št. 21/1 OT 250 točk (1 točka je 0,60 EUR) oziroma 150,00 EUR, materialni stroški po tretjem odstavku 11. člena OT 3 točke oziroma 1,8 EUR, 22 % DDV v znesku 33,40 EUR.
1 Iz podatkov spisa sicer izhaja, da je sodišče narok opravilo 19. 5. 2020.