Jedro

Pri nasprotnem udeležencu je od otroštva prisoten razvojni zaostanek, ki se izraža v obliki blage do zmerne duševne manjrazvitosti. Gre za trajno stanje, katerega ni mogoče zdraviti. Pri nasprotnem udeležencu niso izražene akutne duševne motnje, ki bi terjale nujno bolnišnično zdravljenje.

Pritožnik obrazloženo ne izpodbija ugotovitve prvega sodišča, da niso izpolnjeni navedeni zakonski pogoji za izdajo predlaganega sklepa. Srž pritožbenih navedb je v tem, da pritožnik kot oče in skrbnik nasprotnega udeleženca izraža nemoč, da bi lahko poskrbel za koristi sina, vendar pa v tem postopku, ki teče po določbah ZDZdr, ni mogoče urejati vprašanj, ki jih načenja.

Pristojni organi, med katere spadajo tudi centri za socialno delo, so dolžni skrbeti tudi za varstvo pravic in interesov tistih oseb, ki zaradi motnje v duševnem razvoju niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese, starši pa ne izvajajo starševske skrbi zanje. Okoliščine obravnavanega primera so po oceni pritožbenega sodišča takšne, da predlagatelju narekujejo, da nemudoma sproži ustrezen postopek za zaščito pravic in koristi nasprotnega udeleženca. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodne izvedenke, da bi bilo za nasprotnega udeleženca dolgoročno najbolje poskrbljeno, da se mu omogoči bivanje v ustrezni družinski oziroma stanovanjski skupnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagateljev predlog, da se nasprotnega udeleženca sprejme na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom na podlagi sklepa sodišča (I. točka sklepa). Sklenilo je še, da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča (II. točka sklepa).

2. Zoper sklep se pritožuje oče nasprotnega udeleženca A. A. V pritožbi navaja, da je skrbnik nasprotnega udeleženca. Njihova družina je pred leti razpadla, zaradi sinovih groženj pa se je moral izseliti iz skupnega stanovanja. V vseh letih ni bilo mogoče vzdrževati kontrole nad ravnanjem nasprotnega udeleženca. Pred časom je ocenil, da nasprotni udeleženec najbolje funkcionira, če je sam, zato je zanj najel stanovanje v B. Zaradi sinovih groženj se je od njega odselila tudi mama in se odrekla skrbništvu. Ker ga skrbi sinova prihodnost, predlaga, da zanj prevzame skrb center za socialno delo. Sinove grožnje in izsiljevanja so vse bolj pogosta. Sinu je treba zagotoviti varnost, poleg tega pa tudi varnost drugih oseb. Kot oče in skrbnik ni več sposoben kontrolirati sinovih dejanj. Prosi, da sodišče odloči v sinovo korist, da bo prišel v okolje, ki mu ne bo škodilo in ga bo usmerjalo k aktivnostim v okviru njegovih zmožnosti. V sinovo dobro je poskušal narediti vse, vendar pa je sedaj prišel do točke, ko mu ne more več pomagati.

3. Mati nasprotnega udeleženca C. C. v odgovoru na pritožbo predlaga, da se pritožbi ugodi. Strinja se s pritožbo in s tem, da se sinovemu očetu in njej odvzame starševska skrb, ter da skrbništvo za sina prevzame center za socialno delo. Želi, da se odloči v sinovo korist, pri čemer mu je treba onemogočiti, da podaja grožnje, ob tem pa je potrebno zagotoviti njegovo varnost in varnost drugih.

4. Predlagatelj in nasprotni udeleženec nista odgovorila na vročeno pritožbo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) za zdravljenje nasprotnega udeleženca v oddelku pod posebnim nadzorom brez njegove privolitve. Zato je utemeljeno zavrnilo predlog za izdajo sklepa o sprejemu nasprotnega udeleženca na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve. Sledilo je prepričljivemu izvedenskemu mnenju sodne izvedenke psihiatrične stroke dr. D. D., ki je pojasnila, da je pri nasprotnem udeležencu od otroštva prisoten razvojni zaostanek, ki se izraža v obliki blage do zmerne duševne manjrazvitosti. Gre za trajno stanje, katerega ni mogoče zdraviti. Pri nasprotnem udeležencu niso izražene akutne duševne motnje, ki bi terjale nujno bolnišnično zdravljenje. Znakov psihoze ali razpoloženjske motnje izvedenka ne ugotavlja.

7. Izvedenka meni, da je kot oblika pomoči v danih okoliščinah ustrezna vključitev nasprotnega udeleženca v redno ambulantno psihiatrično obravnavo, s čimer se je strinjal tudi nasprotni udeleženec. Pojasnila je tudi, da pri nasprotnem udeležencu niso izpolnjeni pogoji niti za njegov sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda niti za nadzorovano obravnavo.

8. Pritožnik obrazloženo ne izpodbija ugotovitve prvega sodišča, da niso izpolnjeni navedeni zakonski pogoji za izdajo predlaganega sklepa. Srž pritožbenih navedb je v tem, da pritožnik kot oče in skrbnik nasprotnega udeleženca izraža nemoč, da bi lahko poskrbel za koristi sina, vendar pa v tem postopku, ki teče po določbah ZDZdr, ni mogoče urejati vprašanj, ki jih načenja. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep prvega sodišča (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku). Ne glede na svojo odločitev pritožbeno sodišče dodaja še naslednje.

9. Iz izvedenskega mnenja sodne izvedenke izhaja, da so se pri nasprotnem udeležencu (tudi) v preteklem obdobju pomembno izražali vedenjski zapleti s pogostimi heteroagresivnimi izbruhi v domačem okolju. Pri nasprotnem udeležencu tekom odraščanja niso bile prisotne najbolj ugodne okoliščine oziroma je živel v nestabilnem okolju, v katerem je bila povečana možnost impulzivnih dejanj, saj je pri nasprotnem udeležencu frustracijska toleranca znižana, kontrola nad vedenjem pa v sklopu primarne prikrajšanosti zmanjšana. Ker je nasprotni udeleženec sugestibilen, se tudi sam izpostavlja dejavnikom tveganja, kar dodatno negativno vpliva na njegovo vedenje. Ob raznih konfliktnih situacijah v preteklosti je bil pregledan pri psihiatrih v Psihiatrični kliniki v ..., ki so svetovali njegovo vključitev v redno ambulantno psihiatrično obravnavo, v katero pa kljub napotilu osebne zdravnice ni bil vključen. Staršema je bila po polnoletnosti nasprotnega udeleženca podaljšana roditeljska pravica (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani N 585/2010 z dne 14. 3. 2011). Nasprotni udeleženec je do svojega stanja le delno kritičen ter precenjuje svoje sposobnosti.

10. Izvedenka je tudi izpostavila, da je za osebe z motnjo v duševnem razvoju bistvenega pomena, da živijo v strukturiranem in predvidljivem okolju, ki nudi ravno pravo mero tako zaščite kot spodbude k aktivnostim. To omogoča, da se lahko oseba z motnjo v duševnem razvoju ustrezno integrira v družbo, v skladu s svojimi zmožnostmi. Nasprotni udeleženec bi lahko dosegel stabilnejše funkcioniranje, če bi bival v družinski skupnosti, z drugimi odraslimi osebami, pri čemer bi bila ena izmed možnosti tudi nastanitev v stanovanjski skupnosti v sklopu nevladnih organizacij.

11. V ugotovljenih okoliščinah je jasno, da nasprotni udeleženec sam ne more ustrezno funkcionirati. V stanovanju, ki ga je najel oče, živi sam, starša pa živita v precej oddaljenih krajih. Starša nasprotnega udeleženca v pritožbi (oče) in v odgovoru na pritožbo (mati) odkrito opozarjata, da nasprotnemu udeležencu nista zmožna nuditi ustrezne podpore in skrbi. Ob tem je nasprotni udeleženec v odnosu do njiju konflikten ter jima grozi (iz podatkov v spisu je razvidno, da je mati 5. 8. 2022 podala na PP ... zoper nasprotnega udeleženca kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja grožnje). V svojih starševskih vlogah sta očitno nemočna in želita, da se jima starševska skrb odvzame ter za skrbnika nasprotnemu udeležencu določi pristojni center za socialno delo.

12. V januarju 2020 je CSD X podal pri Okrajnem sodišču v Kamniku predlog (zadeva se je vodila pod opr. št. N 5/2020), da se staršema nasprotnega udeleženca odvzame starševska skrb, za skrbnika nasprotnega udeleženca pa imenuje navedeni CSD. Predlagatelj je bil s celotno družinsko situacijo nasprotnega udeleženca podrobno seznanjen, saj jo je spremljal vse od njegovega otroštva. Omenjeni CSD je že tedaj ugotavljal, da starša ne moreta poskrbeti za svojega sina. Ker je nasprotni udeleženec večkrat spremenil naslov bivališča, se je spreminjala tudi pristojnost okrajnih sodišč v navedeni zadevi. Nazadnje je bilo za zadevo pristojno Okrajno sodišče v Trbovljah, pred katerim je predlagatelj (pristojni CSD) v avgustu 2020 umaknil predlog, za kar glede na vse okoliščine primera po oceni pritožbenega sodišča ni bilo razumnih razlogov.

13. Pristojni organi, med katere spadajo tudi centri za socialno delo, so dolžni skrbeti tudi za varstvo pravic in interesov tistih oseb, ki zaradi motnje v duševnem razvoju niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese, starši pa ne izvajajo starševske skrbi zanje. Okoliščine obravnavanega primera so po oceni pritožbenega sodišča takšne, da predlagatelju narekujejo, da nemudoma sproži ustrezen postopek za zaščito pravic in koristi nasprotnega udeleženca. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodne izvedenke, da bi bilo za nasprotnega udeleženca dolgoročno najbolje poskrbljeno, da se mu omogoči bivanje v ustrezni družinski oziroma stanovanjski skupnosti.