Jedro

ZPP ne ureja posebej, kako se pisanja iz 142. člena ZPP vročajo subjektom iz tretjega odstavka 139. člena ZPP in odvetnikom, kadar vročitev po 133. in 138. členu ZPP ni mogoča. Po oceni Vrhovnega sodišča v procesnem pravu na podlagi zakonske analogije za te subjekte ni mogoče uporabiti strožje ureditve kot velja za fizične osebe. Zato je treba pri vročanju pisanj iz prvega odstavka 142. člena ZPP tudi, ko se ta vročajo subjektom iz tretjega odstavka 139. člena ZPP in odvetnikom, uporabiti določbe tretjega, četrtega in petega odstavka 142. člena, ki veljajo za fizične osebe. Zato sodba, ki je bila odvetniku vročena tako, da je bila spornega dne puščena v nabiralniku, ni bila pravilno vročena.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo tožnice kot prepozno vloženo zavrglo.

Zoper sklep je pritožbo vložila tožnica zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo, da je pooblaščenec tožnice sodbo prejel dne 29. 5. 2014. Taka vročilnica ne obstaja, saj pooblaščenec vročilnice ni podpisal niti 29. 5. 2014, niti kdajkoli kasneje. Iz fotokopije pisemske ovojnice, ki se prilaga, je razvidno, da je sodišče sodbo odposlalo dne 28. 5. 2014, dne 29. 5. 2014 pa je bilo puščeno v predalčniku pooblaščenca. Iz fotokopije pisemske ovojnice je nadalje razvidno, da sodišče sodbe ni vročalo osebno, zaradi česar je kršilo prvi odstavek 142. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP), ki določa, da se sodna odločba, zoper katero je dovoljena posebna pritožba, vroča osebno stranki. Taka je bila do sedaj tudi praksa naslovnega sodišča, ki pa se je očitno spremenila, saj je bil tudi izpodbijani sklep vročen pooblaščencu na enak način. Vsa ostala sodišča postopajo striktno po 142. členu ZPP, zato pooblaščenec tožnice na spremembo, ki ni zakonita, ni bil pozoren, kljub temu pa iz previdnosti podrejeno predlaga, da sodišče opravi poizvedbe pri Pošti A., da pooblaščenec tožnice od 28. 5. pa do 5. 6. 2014 ni prevzel nobene pošiljke. Ker je bila zaradi napačnega vročanja pritožba vložena pravočasno, je izpodbijani sklep nezakonit, sodišče pa mora o pritožbi odločati meritorno.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje ni uporabilo določbe 142. člena ZPP, to pa je vplivalo na zakonitost izpodbijanega sklepa.

V obravnavanem primeru je sporno, ali se vročitev sodne odločbe odvetniku, na ta način, da mu je bilo pisanje puščeno v poštnem nabiralniku, šteje za pravilno vročeno.

Po 142. členu ZPP se tožba, sodna odločba, zoper katero je dovoljena posebna pritožba, izredno pravno sredstvo in nalog za plačilo sodne takse za vlogo iz prvega odstavka 105. a člena tega zakona in vabilo stranki na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan, vročajo osebno stranki, pri čemer se za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu s 141. a členom tega zakona. V tretjem odstavku citirane določbe je določeno, da če vročitev po 140. členu tega zakona ni možna, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše. Nadalje je v četrtem odstavku citirane določbe določeno, da se vročitev po prejšnjem odstavku šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika, ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. V šestem odstavku 142. člena ZPP pa je določeno, da če je treba vročiti pisanje iz prvega odstavka tega člena državnim organom in subjektom iz tretjega odstavka 139. člena zakona, se opravi vročitev po 133. členu tega zakona. Torej se vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. Vročitev odvetniku kot pooblaščencu pa se opravi tako, da se pisanje izroči osebi, ki je zaposlena v njegovi odvetniški pisarni (138. člen ZPP).

V določbi 142. člena ZPP ni določeno, kako se subjektom iz tretjega odstavka 139. in odvetnikom pisanja vročajo, kadar vročitev po 133. členu oziroma 138. členu ZPP, ni mogoča. Vendar pa ne glede na to, da ZPP v 142. členu ne določa, kako se odvetnikom pisanja vročajo, kadar vročitev po 138. členu ni mogoča, pisanj, za katera velja osebno vročanje (prvi odstavek 142. člena ZPP), ni mogoče šteti za vročena, če se vročitev opravi na način, ki je določen v 141. členu ZPP in velja za neosebno vročanje.

V zvezi s tem vprašanjem je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v identični zadevi opr. št. II Ips 13/2010 že zavzelo stališče, da na podlagi zakonske analogije za odvetnike ni mogoče uporabiti strožje ureditve kot velja za fizične osebe in da je za vročanje pisanj iz prvega odstavka 142. člena ZPP potrebno uporabiti določbo tretjega, četrtega in petega odstavka 142. člena ZPP.

To pa v konkretnem primeru pomeni, da sodbe, ki je bila odvetniku vročena tako, da je bila dne 29. 5. 2014 puščena v nabiralniku, ni mogoče šteti, da je bila tega dne tudi vročena.

Ker vročitev sodbe odvetniku ni bila opravljena po tretjem, četrtem in petem odstavku 142. člena ZPP, je pritožbeno sodišče na podlagi 354. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. V nadaljnjem postopku bo sodišče prve stopnje najprej presodilo, kakšen pomen ima za tek rokov za vložitev pravnega sredstva, puščeno pisanje v nabiralniku in ali je vložena pritožba pravočasna. V kolikor bo ugotovilo, da je pritožba tožnice pravočasna, bo postopalo skladno z določbo 344. člena ZPP.