Jedro

Ugotovitve izvedenca, da je vozilo po njegovi oceni imelo dejansko 366.000 prevoženih kilometrov (ker je bil opravljen poseg v števec), sodišče ne bi smelo upoštevati, saj tega dejstva ni zatrjevala nobena od pravdnih strank.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točki I izreka spremeni tako, da se znesek 2.533,66 EUR nadomesti z zneskom 4.033,66 EUR, znesek 2.316,11 EUR v 1. alineji I. točke izreka nadomesti z zneskom 3.566,11 EUR, znesek 217,55 EUR v 2. alineji I. točke izreka pa nadomesti z zneskom 467,55 EUR.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 186,66 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati še odškodnino v znesku 2.533,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 2.316,11 EUR od 26.11.2018 dalje do plačila, od zneska 217,55 EUR od 22.11.2018 dalje do plačila in od zneska 1.610,00 EUR od 22.11.2018 do 4.4.2019, vse v 15 dneh po izdaji sodne odločbe (točka I izreka). V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (točka II izreka). O stroških postopka bo sodišče odločilo s posebnim sklepom (točka III izreka).

2. Zoper zavrnilni del sodbe (glede zneska 1.500,00 EUR z obrestmi) se pritožuje tožnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP1). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožniku prizna še dodatno odškodnino v znesku 1.500 EUR, podrejeno pa sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da sprejema odločitev sodišča glede višine odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, za strah in prevozne stroške, ne sprejema pa odločitve glede odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in za materialno škodo na vozilu. Tožnik je po prejemu izvedenskega mnenja zahtevek za plačilo nepremoženjske škode ustrezno spremenil, ko je odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti zvišal iz 200,00 EUR na 1.400,00 EUR, ostalo odškodnino pa znižal. Tožnik sprejema obrazložitev sodišča prve stopnje, kjer slednje povzema izvedensko mnenje glede posledic, ki so tožniku ostale po poškodbi (te posledice tožnik ponovno našteje), ne sprejema pa dosojene odškodnine iz tega naslova, to je 150,00 EUR. Tožnik je bil ob škodnem dogodku star šele 51 let, posledice pa vplivajo in bodo vplivale na njegovo življenje in delo. Zato naj pritožbeno sodišče tožniku dosodi še razliko odškodnine v znesku 1.250,00 EUR s pripadki. Glede materialne škode na vozilu navaja, da so bili prevoženi kilometri (286.000 km) med strankama nesporni, saj tožena stranka temu ni nikoli oporekala, tudi po prejemu izvedenskega mnenja ne. Glede na izvedensko mnenje gre tožniku iz tega naslova znesek 467,55 EUR in ne le znesek 217,55 EUR, kolikor mu je priznalo sodišče. Tožniku naj se prizna še razlika v znesku 250,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.11.2018 dalje do plačila.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe ugotovilo, da je tožnik v prometni nesreči dne 13.10.2018 utrpel udarnino in odrgnino leve podlakti, zvin zapestnega sklepa, lažjo nategnitev vratnih mišic in udarnino levega komolca. Za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem mu je prisodilo znesek 3.000,00 EUR odškodnine, za strah pa znesek 1.000,00 EUR. Navedena zneska za tožnika v pritožbi nista sporna. Glede zahtevka za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je sodišče prve stopnje na podlagi zaslišanja tožnika in izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke A. A. ugotovilo, da je pri tožniku nastopilo zmanjšanje življenjske aktivnosti in delovnih zmožnosti. Tožnikov stisk z levo roko ni več tako močan. Manj sposoben je za prenašanje bremen z ročaji, pri košarki, kjer gre za elemente udarca, meta, odriva, pri delih, kjer je potreben močan stisk z roko, in za delo v mrazu. Zatečeno stanje tožnika je dokončno in izboljšanja stanja ni pričakovati. Sčasoma bo verjetno nastala obraba v sklepih med zapestnimi koščicami, ker so vezi v zapestnem sklepu oslabele. Tožnikovo življenje bo zaradi nastalih posledic oteženo, manj kvalitetno, kar bo tožnika ob dejstvu, da je bil ob škodnem dogodku star 51 let, ter pričakovani starosti, spremljalo še vrsto let. Sodišče prve stopnje je tožniku iz tega naslova dosodilo 150,00 EUR odškodnine. Tožnik v pritožbi utemeljeno navaja, da je dosojena odškodnina iz tega naslova prenizka in da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo 179. člen Obligacijskega zakonika (OZ2). Ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera, to je vseh omejitev, ki bodo tožnika glede na njegovo starost spremljale še vrsto let, tudi pri opravljanju njegovega dela fasaderja (ki je fizično delo, kjer bo moral uporabljati tudi levo roko) ter podobnih primerov v sodni praksi, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je primerna višina odškodnine v celotnem zahtevanem znesku, to je 1.400,00 EUR. Ker je sodišče prve stopnje tožniku iz tega naslova dosodilo zgolj 150,00 EUR, je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika v tem delu ugodilo in na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti zvišalo za 1.250,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.11.2018 dalje do plačila. V tem obsegu je ustrezno spremenilo točko I izreka sodbe sodišča prve stopnje.

6. Pritožba je utemeljena tudi v delu, ki se nanaša na višino škode na tožnikovem avtomobilu. Pravdni stranki sta tekom postopka obe navajali, da naj se upošteva, da je avtomobil ob škodnem dogodku imel prevoženih 286.000 kilometrov. Tožena stranka tudi po prejemu izvedenskega mnenja izvedenca avtomobilske stroke B. B. navedb glede prevoženih kilometrov ni spremenila. Zato sodišče prve stopnje ugotovitve izvedenca, da je vozilo po njegovi oceni imelo dejansko 366.000 prevoženih kilometrov (ker je bil opravljen poseg v števec), ne bi smelo upoštevati, saj tega dejstva ni zatrjevala nobena od pravdnih strank. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo razpravnega načela iz 7. člena ZPP in je s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odst. 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. To kršitev je lahko odpravilo pritožbeno sodišče samo. Izvedenec avtomobilske stroke je v drugi dopolnitvi izvedenskega mnenja namreč podal tudi oceno škode ob upoštevanju dejstva, da je imel sporni avtomobil 286.000 prevoženih kilometrov. Ugotovil je, da je v takšnem primeru vrednost vozila pred škodnim dogodkom znašala 2.600,00 EUR, vrednost rešenih delov 450,00 EUR in je tako tožniku nastala škoda v znesku 2.150,00 EUR. Ker je tožena stranka po vložitvi tožbe 4.4.2019 tožniku že plačala 1.610,00 EUR, kar upoštevajoč valorizacijo na dan sojenja 2.11.2021 znaša 1.682,45 EUR, tožniku pripada še znesek 467,55 EUR in ne le znesek 217,55 EUR, kolikor mu je priznalo sodišče prve stopnje. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika tudi v tem delu ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v točki I izreka spremenilo tako, da je tožniku prisodilo še dodatnih 250,00 EUR odškodnine za premoženjsko škodo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.11.2018 dalje do plačila.

7. Ker je tožnik uspel s pritožbo, mu mora tožena stranka povrniti stroške pritožbenega postopka (1. odst. 154. člena ZPP in 2. odst. 165. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je tožniku priznalo za sestavo pritožbe 250 točk, materialne izdatke 5 točk, 22% DDV 33,66 EUR, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR skupaj znaša 186,66 EUR. Te stroške je tožena stranka dolžna tožniku plačati v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami 2 Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami