Jedro

Navedba v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da dovoz na parceli investitork, na kateri se legalizira prizidek z gostinsko namembnostjo, ni urejen po dovozni poti, ki je v solasti tožnikov, ni v skladu z lokacijsko dokumentacijo, ki predvideva dovoz na parcelo investitork prav po navedeni dovozni poti, zato dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno. Ker tožena stranka kršitve postopka na prvi stopnji (135. člen ZUP) ni odpravila, je tudi sama kršila pravila postopka (242. člen ZUP).

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za okolje in prostor z dne 18.1.1995 odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila poleg pritožbe B.S. tudi pritožbo tožnikov zoper odločbo Sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora občine z dne 6.1.1994, s katero je organ prve stopnje izdal investitorkama I.F.Ž. in F.S. lokacijsko dovoljenje za legalizacijo gostinskega lokala, ureditev gostinskega vrta ter parkirišč na zemljišču - parcelah št. 358/2 in 358/4 pod tam navedenimi pogoji. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da sta tožnika v pritožbi navajala, da nista prejela vabila na ogled, čeprav sta solastnika parcele št. 358/6, ki je dovozna pot za vse hiše ob tej parceli ter sta menila, da obravnavani objekt v njihov okoliš ne sodi, ker je območje namenjeno izključno v stanovanjske potrebe. Za urbanizem pristojni občinski upravni organ izda investitorju lokacijsko dovoljenje, če so zanj v zvezi z 82. in 85. členom zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (v nadaljevanju: ZUN, Uradni list SRS št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS št. 26/90, 18/93, 47/93, 73/93, 44/97) ter 3. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (ZPUP, Uradni list RS št. 48/90) izpolnjeni pogoji, kot so določeni v 22. in 23. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS št. 16/67, 27/72 in 8/78). Predvidena graditev mora biti na zemljišču, za katerega mora biti izkazana pravica razpolaganja; lega, funkcija, višina, oblikovanje gradbenega objekta z ustreznimi načrti pa morajo biti prikazani v lokacijski dokumentaciji, v skladu z zazidalnim načrtom, če ta ni predviden, pa v skladu z elementi urbanističnega reda. Predvidena lokacija mora biti tudi v skladu s soglasjem, dovoljenjem ali pritrditvijo organa in organizacij, kadar je tak akt po posebnih predpisih določen kot pogoj za lokacijsko dovoljenje. Tožena stranka ugotavlja, da so za izdajo izpodbijanega lokacijskega dovoljenja podani vsi pogoji, ki jih določa zakon o urbanističnem planiranju. Izpolnitev navedenih pogojev temelji na izkazih, zbranih v upravnem postopku. V odločbi organa prve stopnje je ugotovljeno, da je izpodbijano lokacijsko dovoljenje v skladu z zazidalnim načrtom za zazidalne otoke ŠS 5/4, 6/4, 6/5, 9/1, 9/2; 9/3, 9/4, ŠO 3/1, 3/2, ŠR 5, 7 (Uradni list SRS št. 31/84), ki je v skladu z družbenim planom občine za obdobje 1986/1990, kar izhaja iz odloka o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih načrtov in prostorskih izvedbenih načrtov so v nasprotju s srednjeročnim planom občine za obdobje 1986/90 (Uradni list RS št. 31/93). Po navedenem zazidalnem načrtu oziroma njegovem pravilniku, ki je sestavni del zazidalnega načrta, so na tem območju možne nadzidave in prizidave posameznih objektov. Namembnost območja je določena z dolgoročnim družbenim planom občin in mesta za obdobje 1986/2000 (Uradni list SRS št. 11/86 in Uradni list RS št. 23/91 in 71/93) in sicer gre za območje z oznako S, kar pomeni stanovanja in spremljajoče dejavnosti. Kot spremljajočo dejavnost je vsekakor šteti tudi gostinsko dejavnost, ki je tudi po navedenem zazidalnem načrtu tu v posameznih objektih predvidena. Omenjeni zazidalni načrt pa posebnih določb glede namembnosti objektov nima. Poleg tega je tožena stranka na ogledu dne 17.1.1995 ugotovila, da je v neposredni bližini obravnavanega objekta obstoječi gostinski lokal, prav nasproti pa je obstoječa trgovina in frizer. Torej ne gre za čisto stanovanjsko območje in so tovrstni pritožbeni ugovori neutemeljeni. Dana so bila soglasja pristojnih organov, kot je sanitarna inšpekcija in ugotavlja se, da s predvideno gradnjo tudi sicer ne bodo prizadeti javni interesi. Poprejšnje sanitarno soglasje z dne 29.7.1993 je obrazloženo in temelji na izvedeniškem mnenju Zavoda za varstvo pri delu z dne 14.6.1993. Na te razloge, ki so zajeti tudi v odločbi organa prve stopnje, se tožena stranka sklicuje v celoti v smislu 2. odstavka 245. člena zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). Organ prve stopnje je dejansko stanje, pomembno za odločitev popolno ugotovil v zakonito izvedenem postopku. Utemeljeno je zavrnil ugovore sosedov, ker ti ne predstavljajo kršitev predpisov in javnopravnih koristi. Tožena stranka pa pri izdaji izpodbijane odločbe ni zasledila bistvenih kršitev pravil upravnega postopka. Okoliščina, da objekt obratuje prek dovoljenega obratovalnega časa, je stvar pristojne inšpekcije in na odločitev v tej zadevi ne vpliva. Pritožniki niso izkazali, da bi bili upravičeni zastopati interese sosedov, od katerih so bili nekateri na ogled vabljeni. Na zemljišču sta predvideni dve parkirni mesti za goste in okoliščina, da gostje parkirajo tudi izven teh parkirišč in da s tem zapirajo dostopno pot, na odločitev v zadevi ne vpliva, saj je to dejstvo v pristojnosti organov, ki skrbe za javni red in mir ter prometni režim. Tožnika sta solastnika parcele št. 358/6, ki je dovozna pot in v svojih pravicah na tem zemljišču v ničemer ne bosta prizadeta, saj je obravnavani objekt povsem na drugi strani, pa tudi sicer ob sami poti investitor ne bo posegal v prostor. Tudi dostop po tem zemljišču ni predviden in je zato stališče tožnikov zmotno. Z izpodbijano odločbo je dovoljena prizidava na istem mestu, kot je bila prej garaža, vendar glede na namembnost objekta in njegovo velikost ne gre za t.i. nadomestno gradnjo, temveč le za gradnjo na istem mestu, kot prizidek obstoječemu. Zato je tak ugovor neutem eljen. Predmet tega dovoljenja je legalizacija gostinskega lokala v prizidku obstoječega objekta, ki se mu namembnost ne spreminja, zato ni mogoče upoštevati trditve tožnikov, da se s tem indicira možnost, da se celoten objekt preuredi v gostinski lokal. Tehnična izvedba obstoječega robnika je stvar postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, predstavnik krajevne skupnosti pa glede tega ni imel posebnih pripomb. Z zemljiščem pa investitorja razpolagata.

Tožnika zatrjujeta, da postopek v procesnem smislu ni bil pravilno izpeljan, saj tožnika nista nikdar prejela nobenega vabila za lokacijske oglede. O tej okoliščini tožena stranka v izpodbijani odločbi ni zavzela nobenega stališča, čeprav sta jo tožnika uveljavljala že v pritožbi, položaja strank pa jima sicer nihče ne oporeka. Tožnika sta solastnika parcele št. 358/6, na drugi strani te potne parcele pa je sporna gradnja. Izpodbijana odločba sicer ne določa dostopa ali dovoza na potno parcelo, dejstvo pa je, da morata investitorki ali njeni gostje iz fizičnih razlogov voziti prav po tej parceli. Noben upravni organ pa od tožnikov ni zahteval soglasja za vožnje in dostop po tej parceli ter gre v tem oziru za kršitev določb stvarnega prava. Vožnje po tej skupni parceli in parkiranje vozil na njeni površini povzročajo tožnikoma in drugim prizadetim, ki imajo hiše južno od sporne gradnje, velike nevšečnosti, ki sta jih tožnika pojasnila že v pritožbi, saj jima otežkočajo ali onemogočajo dostop do njihovih hiš. Tožnika tudi poudarjata, da gostinski lokal ne spada v ta okoliš. Frizerska in trgovinska dejavnosti v neposredni okolici, na kar se sklicuje tožena stranka, sta mirni dejavnosti, ki imata strogo omejen obratovalni čas, tožnikov pa ne more potolažiti razlog izpodbijane odločbe, da je prekoračitev obratovalnega časa gostilne stvar inšpekcijskih organov glede na njihovo učinkovitost. V predmetnem zazidalnem oziroma urbanističnem načrtu za to območje prav v spornem delu ni nobenega predloga o spremembi že prej določene namembnosti, kar pomeni, da so "spremljajoče" dejavnosti locirane izključno v posebnih areah v bližini sporne gradnje in to severno od nje. Predmetna lokacija zato ne bi smela biti dovoljena. Zaradi legalizacije gradnje in gostinske dejavnosti se je kvaliteta bivanja v tem okolišu tožnikoma bistveno poslabšala. Predlagata odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi ter predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

Tožena stranka se sicer glede materialnopravne podlage za odločanje o sporni lokaciji pravilno sklicuje na prej navedeni določbi 82. in 85. člena ZUN, 3. člen zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju, 22. in 23. člen zakona o urbanističnem planiranju, na planske akte občin in mesta in na odlok o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih načrtov in prostorskih izvedbenih načrtov so v nasprotju s srednjeročnim planom občine za obdobje 1986/90 in v skladu s temi na veljavni zazidalni načrt za obravnavano območje za zazidalne otoke ŠS 5/4, 6/4, 6/5, 9/1, 9/2; 9/3, 9/4, ŠO 3/1, 3/2, ŠR 5, 7, vendar pa je v stvari dejansko stanje nepopolno ugotovila in bistveno kršila pravila postopka, kar bi lahko vplivalo na odločitev o stvari.

Sodišče po pregledu in preučitvi predloženega že prej navedenega zazidalnega načrta (v nadaljevanju: ZN) in druge spisne dokumentacije, zlasti pa izpodbijane odločbe ter odločbe organa prve stopnje z lokacijsko dokumentacijo ter tožbenih in pritožbenih navedb ugotavlja, da ne drže navedbe v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da tožnika, ki sta tudi po ugotovitvi tožene stranke solastnika parcele št. 358/6, ki je dovozna pot, v svojih pravicah na tem zemljišču v ničemer ne bosta prizadeta, ker je obravnavani objekt povsem na drugi strani in da ob sami poti investitor ne bo posegal v prostor.

Predložena lokacijska dokumetacija z datumom marec 1991, ki je sicer le fotokopija (en list) grafičnega prikaza v merilu 1:500, predvideva poseg na zemljišču - parceli št. 358/2 in 358/4, ki obsega poleg legalizacije prizidka in ureditve gostinskega vrta, lege dveh parkirišč tudi dovoz na zemljišče investitork, kot izhaja iz lokacijske dokumentacije, ki je sestavni del lokacijske odločbe, prav iz dovozne poti - parcele št. 358/6. Zato je zmotna in v nasprotju s podatki lokacijske odločbe (grafičnim prikazom) ugotovitev tožene stranke, da tudi dostop po parceli št. 358/6 ni predviden, napačen pa je zato tudi sklep, da tožnika z navedenim posegom ne bosta v ničemer prizadeta. Iz podatkov spisov tudi ni razvidno, ali je tožena stranka v zvezi urejanjem dovoza na zemljišče investitork ugotavljala, ali je navedena dovozna pot javna pot, kar pa bo potrebno v dopolnitvi postopka ugotoviti, če naj bo dovoz urejen tako, kakor je zarisan v lokacijski dokumentaciji. Navedene podatke bi po presoji sodišča morala vsebovati že lokacijska dokumentacija, ki je sicer brez tekstualnega dela, brez ocene o potrebnem številu parkirnih mest glede na vrsto dejavnosti in ocene o tem, kaj se šteje po tem ZN za spremeljajočo dejavnost in kakšne so možnosti dovoza z javnih površin, morebitna možna odstopanja od predpisanih pogojev pa bi morala biti strokovno pojasnjena. Med spisi pa tudi ni soglasij inšpekcij, razen sanitarne, ki so sicer navedene v uvodu lokacijske odločbe organa prve stopnje.

Lokacijsko dovoljenje z dne 6.1.1994 je izdano v ponovljenem postopku, ker je prejšnje z dne 29.11.1991 tožena stranka odpravila s svojo odločbo z dne 7.12.1992, ker so bile navedbe glede tlorisnih izmer prizidka v lokacijski dokumetaciji 3.90 x 15,15 m, v odločbi pa 3,50 x 15,15 m, torej med seboj v nasprotju. Ker je po podatkih novega lokacijskega dovoljenja z dne 6.1.1994 njen sestavni del ista lokacijska dokumentacija, lokacijsko dovoljenje pa navaja tlorisne izmere prizidka (3,95m na S, 4,08m na J) x 15,17m, sodišče glede na grafični prikaz kot lokacijsko dokumentacijo skladnosti podatkov ne more preveriti.

Na zmotno oziroma napačno ugotovljeno dejansko stanje sta smiselno opozorila tožnika že v pritožbi, tudi glede dovoza na parceli investitork, vendar pa zapisnika o ogledu, na katerega se tožena stranka sklicuje (17.1.1995), med spisi ni, zaradi česar sodišče ni moglo preizkusiti, ali je tožena stranka preverila lokacijsko dokumentacijo (grafični prikaz dovoza na parkirišče s parcele št. 358/6) s stanjem v naravi. Pritožbene navedbe o navedenih okoliščinah bo zato morala tožena stranka ponovno preveriti in tožnikoma dati možnost udeležbe v postopku v ponovljenem postopku.

Ob navedbah tožene stranke, da je predmet tega dovoljenja legalizacija gostinskega lokala v prizidku obstoječega objekta, po presoji sodišča ni mogoče hkrati pristaviti, da se mu "namembnost ne spreminja", saj zgolj ta okoliščina, da se v prizidku zgrajenem brez dovoljenja že opravlja gostinska dejavnost, ne more pomeniti razloga za dovolitev legalizacije objekta z navedeno namembnostjo. Ali spada opravljanje gostinske dejavnosti med tako imenovane spremljajoče dejavnosti, od česar je tudi odvisna legalizacija objekta s takšno namembnostjo, bo morala tožena stranka oceniti tudi glede na določbo 8. člena pravilnika o izvajanju navedenega ZN, na katerega se sicer tudi sama sklicuje ob navedbi, da so na tem območju možne nadzidave in prizidave posameznih objektov. Kot pravilno navaja tožena stranka, mora biti predvidena graditev v skladu z zazidalnim načrtom - lega, funkcija, višina, oblikovanje gradbenega objekta z ustreznimi načrti pa morajo biti prikazani v lokacijski dokumentaciji v skladu z zazidalnim načrtom, in če je gostinska dejavnost po navedenem zazidalnem načrtu tu v posameznih objektih predvidena, bo podatke o tem vsebovala tudi lokacijska dokumentacija izdelana v skladu z ZN.

Tožena stranka je torej napačno sklenila, da je organ prve stopnje dejansko stanje, pomembno za odločitev popolno ugotovil v zakonito izvedenem postopku. Ker prej navedene nezakonitosti (kršitev določb 135. člena in temeljnih načel ZUP) ni odpravila, je tudi sama bistveno kršila pravila postopka (242. člen ZUP).

Sodišče je zato tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo na podlagi 2. odstavka 42. člena v zvezi z 2. odstavkom 39. člena zakona o upravnih sporih, ki se po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Uradni list RS štev. 1/91-I, smiselno uporablja kot predpis Republike Slovenije.