Jedro

Sodišče prve stopnje je opravilo izračun zakonskih zamudnih obresti po programu, ki ga za izračun zakonskih zamudnih obresti uporabljajo sodišča v RS. Ta program od dne 5.11.2004 dalje obresti obračunava konformno do dne 28.6.2003, od tega dne dalje pa linearno. Takšna metoda izračuna zakonskih zamudnih obresti je pravilna. Očitek, da bi se morale obresti obračunavati linearno že od uveljavitve Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri - ZPOMZO (Ur. l. RS, št. 45/95) dalje, ni utemeljen.

Izrek

1. Pritožba šestega upnika M. J. se zavrne in v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje, pritožbi dolžnice pa se delno ugodi, in se izpodbijani sklep spremeni tako, da sedaj v celoti glasi:

"1. Dolžnika sta se dolžna izseliti iz stanovanjske hiše, stoječe na parc. št. X, ki je vpisana v vl. št. X k.o. Knezdol, v roku 60 dni od prejema tega sklepa.

2. Ugotovi se, da je v izvršbo, dovoljeno s sklepom Ig 96/00576 z dne

6.9.1996, ki je bila izločena v In 01/00034 s sklepom z dne

30.3.2001, vstopil dne 24.3.2004 kot upnik M. J..

3. Dolžnik je dolžan povrniti upnikom nadaljnje izvršilne stroške, in sicer:

-upniku F. L. d.o.o. Ljubljana, 106.318,80 SIT -upniku B. H. 262.206,80 SIT -upnikoma M. in T. T. 365.620,00 SIT -upniku M. J. 144.936,00 SIT.

4. Iz kupnine za 1/2 delež dolžnika J. K. na nepremičnini

7.450.000,00 SIT se po vrstnem redu najprej poplačajo stroški izvršilnega postopka, ki na dan razdelitvenega naroka znašajo (skupaj z danes priznanimi stroški in zakonskimi zamudnimi obrestmi od že priznanih izvršilnih stroškov): -za F. L. d.o.o., Ljubljana, 164.601,75 SIT (1/2 od 329.203,51 SIT) -za upnika S. d.d., Ljubljana 12.258,37 SIT -za upnika B. H. 406.901,00 SIT -za upnika R. d.o.o., Trbovlje 47.545,00 SIT -za upnika M in T. T., Rogaška Slatina, 459.082,00 SIT -za upnika M. J. 248.190,24 SIT -za upnika I. Z. Velenje 64.680,00 SIT -za upnika R... d.o.o., Koper, 70.581,00 SIT -za upnika RS 79.817,00 SIT.

Iz kupnine za 1/2 delež dolžnice T. M. na nepremičnini 7.450.000,00 SIT se po vrstnem redu najprej poplačajo izvršilni stroški, ki na dan razdelitvenega naroka znašajo (skupaj z danes priznanimi stroški in zakonskimi zamudnimi obrestmi od že priznanih izvršilnih stroškov): -za F. L. d.o.o., Ljubljana, 164.601,75 SIT

5. Iz preostanka kupnine za 1/2 delež dolžnika J. K. na nepremičnini

5.896.343,64 SIT se najprej poplača davek na promet nepremičnin za prodajo navedenega deleža in terjatve prispevkov za socialno zavarovanje (pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno zavarovanje), ki so zapadle v zadnjem letu pred dnevom razdelitvenega naroka. Davek na promet nepremičnin znaša 149.000,00 SIT. Terjatve prispevkov za socilano zavarovanje pa skupno 524.404,00 SIT.

Iz preostanka kupnine za 1/2 delež dolžnice T. M. na nepremičnini

7.285.398,25 SIT se delno poplača davek na promet nepremičnin za prodajo navedenega deleža, ki znaša 149.000,00 SIT.

6. Iz preostanka kupnine za 1/2 delež dolžnika J. K. na nepremičnini

5.222.939,64 SIT se delno poplača terjatev upnika F. L., d.o.o., Ljubljana, ki na dan razdelitvenega naroka znaša 12.655.568,48 SIT.

Iz preostanka kupnine za 1/2 delež dolžnice T. K. na nepremičnin

7.136.399,00 SIT se delno poplača terjatev upnika F. L. d.o.o., Ljubljana, ki na dan razdelitvenega naroka znaša 12.655.568,48 SIT.

Po poplačilu iz kupnine, prejete s prodajo solastniških deležev obeh dolžnikov ostane terjatev upnika F. L. d.o.o., Ljubljana nepoplačana za znesek 296.229,84 SIT, enako ostanejo nepoplačane terjatve drugih upnikov".

2. Zahteva dolžnice za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje poleg dolžnosti izselitve dolžnikov in ugotovitve datuma vstopa upnika M. J. odločilo, da se iz zneska prejete kupnine za dolžnikov 1/2 solastniški delež, in sicer zneska 7.450.000,00 SIT, najprej poplačajo stroški izvršilnega postopka prvega upnika v znesku

168.550,00 SIT, drugega upnika v znesku 13.948,00 SIT, tretjega upnika v znesku 406.901,00 SIT, četrtega upnika 47.545,00 SIT, petega upnika v znesku 459.082,00 SIT, šestega upnika v znesku 151.122,50 SIT, sedmega upnika v znesku 64.680,00 SIT, osmega upnika v znesku

70.581,00 SIT in upnice Republike Slovenije v znesku 79.817,00, nato iz ostanka kupnine v znesku 5.987.773,50 SIT dolžniku odmerjen davek na promet nepremičnin v znesku 149.000,00 SIT in dolžnikovi za zadnje leto zapadli prispevki socialnega zavarovanja v znesku 524.404,00 SIT. Iz ostanka kupnine 5.314.369,50 SIT po polačilu prednostnih terjatev dolžnika pa se delno poplača terjatev prvega upnika, ki znaša 12.712.528,78 SIT. Glede poplačila upnikov iz kupnine, prejete s prodajo dolžničinega 1/2 solastniškega deleža v znesku 7.450.000,00 SIT, je sodišče prve stopnje odločilo, da se najprej poplačajo izvršilni stroški prvega upnika v znesku 168.550,00 SIT in šestega upnika v znesku 151.122,50 SIT, nato iz ostanka kupnine v znesku

7.130.327,50 SIT dolžnici odmerjen davek na promet nepremičnin v znesku 149.000,00 SIT, ter iz ostanka kupnine v znesku 6.981.327,50 SIT delno poplača terjatev prvega upnika F. L., d.o.o., ki po poplačilu iz dolžnikovega dela kupnine znaša 7.398.159,28 SIT.

Odločilo je, da ostane terjatev prvega upnika nepoplačana za znesek

416.831,78 SIT, prav tako ostanejo nepoplačane terjatve ostalih upnikov.

Proti navedenemu sklepu sta vložila pravočasni pritožbi šesti upnik M. J. in dolžnica.

Šesti upnik s pritožbo izpodbija višino njemu odmerjenih izvršilnih stroškov in 5. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava (3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur. l. RS, št. 36/04 - drugo uradno prečiščeno besedilo v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, Ur. l. RS, št. 40/04 - uradno prečiščeno besedilo) in predlaga razveljavitev oziroma spremembo izpodbijanega sklepa. V pritožbi navaja, da je iz zemljiškoknjižnega izpiska za vložek X k.o. Knezdol razvidno, da je prva zaznamovana izvršba pod opr. št. In 61/98 (upnika F. L. d.o.o), druga izvršba pod. opr. št. In 61/98 (upnika S... d.d.) in tretja izvršba, v kateri nastopa on kot upnik. V omenjenem vložku je vpisana samo parcela št. X k.o. Knezdol, ki v naravi predstavlja travnik v izmeri 589 m2. Poudarja, da je on prvi in edini upnik, ki je dne 4.9.2001 pridobil rubež nepremičnine, t.j. stanovanjske hiše, ki stoji na parc. št. X k.o. Trbovlje in ni vpisana v zemljiško knjigo. Zapisnik o rubežu ima pomen zaznambe izvršbe. Navaja, da je sodišče na naroku izdalo sklep o zaznambi izvršbe za celotno stanovanjsko hišo, ki stoji na parc. št. X in ne samo za polovico, kot je v izpodbijanem sklepu napačno upoštevalo sodišče. Sodišču očita, da pri razdelitvi kupnine ni upoštevalo, da ima on edini zaznambo izvršbe na stanovanjski hiši, ki ni vpisana v zemljiško knjigo. Odločitev je oprlo na 8. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ, čeprav je ZIZ specialnejši predpis.

Meni, da bi moralo sodišče pri poplačilu upoštevati določbi 224. in

211. člena ZIZ ter upoštevati prednost pritožnika pred vsemi ostalimi upniki. Upnik Factor Leasing ima prednost pred njim samo na zemljišču parc. št. 1288/9, ki jo je cenilec tudi posebej ovrednotil. Meni, da bi mu moralo sodišče v skladu z Odvetniško tarifo priznati tudi priglašene stroške za dve urgenci v višini 40 točk, za predlog za razpis dražbe v višini 20 točk, za pripravljalno vlogo z dne 5.5.1999 v višini 50 točk in materialne stroške v višini 2%.

Dolžnica s pritožbo izpodbija celotni sklep iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in predlaga takšno spremembo izpodbijanega sklepa, da pritožbeno sodišče samo odloči o razdelitvi kupnine, oziroma razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje v drugem odstavku 4. točke izreka iz kupnine, prejete s prodajo dolžničinega 1/2 deleža napačno obračunalo izvršilne stroške šestega upnika v višini

151.122,50 SIT (1/2 od 302.245,00 SIT). Napačno zato, ker pritožnica ni dolžnica šestega upnika niti po sklepu tega sodišča, opr.št. Ig 96/00576 z dne 6.9.1996 niti po sklepu, opr. št. In 01/00034 z dne

30.3.2001 in tudi ne na katerikoli drugi podlagi. Navedena sklepa nista zaznamovana v zemljiški knjigi, tako da šesti upnik na tem predmetu izvršbe ni nikoli pridobil zastavne pravice. Ker je bila s sklepom o izvršbi, opr. št. In 01/00034 z dne 30.3.2001 dovoljena izvršba tudi na dolžničin del nepremičnine parc. št. X k.o. Knezdol, je izvršba na njen solastniški delež nedopustna in je pritožnica že vložila ugovor tretjega ter predlog za odlog izvršbe. Sodišče je pri obračunu obresti od izvršilnih stroškov in od glavnic uporabilo materialnopravno napačno konformno metodo izračuna zakonskih zamudnih obresti, čeprav je to metodo odpravil ZPOMZO, ki je začel veljati dne

5.8.1995, ki ga je dne 28.6.2003 nadomestil novi zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti ZPOMZO-1. V vseh sklepih o izvršbi je sodišče upnikom priznalo določene glavnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do dneva plačila in izvršilne stroške, ravno tako z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Vsi upniki so uveljavljali zakonske zamudne obresti, ki se po nobenem veljavnem zakonu že od leta 1995 ne obračunavajo po konformni, temveč po linearni metodi.

Zaradi tega je upnikom priznalo višje obresti in odločilo preko upnikovih zahtevkov. Kot primer dolžnica navaja terjatev upnika F. L., d.o.o. na dan razdelitvenega naroka, kot izhaja iz sklepa o izvršbi tega sodišča, opr. št. 1998/00061 z dne 11.11.19999, s katerim je sodišče dovolilo izvršbo za izterjavo glavnice v višini

3.953.838,90 SIT in zakonskih zamudnih obresti od zneska 3.953.838,90 SIT od dne 1.11.1998 do dne 21.10.2004. Če se preračun opravi po konformni metodi, znašajo zakonske zamudne obresti 8.758.689,88 SIT, tako da znaša terjatev 12.712.528,78 SIT. Če pa se preračun opravi po linearni metodi znašajo te obresti 5.116.400,94 SIT, tako da znaša terjatev skupaj z glavnico 9.070.239,84 SIT. Razlika je kar

3.642.2888,94 SIT. Poleg tega po 376. členu OZ obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico. Od uveljavitve OZ dne 1.1.2002 je ta prepoved uvrščena med splošne določbe o obrestih, tako da velja tako za zamudne obresti kot za pogodbene. Za kasnejše obresti bi moralo sodišče upoštevati to prepoved. Sodišče prve stopnje pri razdelitvi kupnine ni upoštevalo, da je obveznost dolžnice subsidiarna in ne solidarna, zato bi se moral prvi upnik najprej poplačati iz dolžnikove polovice kupnine.

Pritožnica ni osebna dolžnica, ampak hipotekarna dolžnica oziroma dolžnikov hipotekarni porok.

Tretji upnik je na dolžničino pritožbo odgovoril, vendar pritožbeno sodišče odgovora ni upoštevalo, ker pri pritožbi zoper sklep ni predviden (366. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Pritožba šestega upnika ni utemeljena, pritožba dolžnice pa je delno utemeljena.

O pritožbi šestega upnika: Nepremičnina je samo zemljišče (18. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ, Ur. l. RS, št. 87/02), z nepremičnino sta izenačeni še etažna lastnina in stavbna pravica. Pravna teorija in sodna praksa sta takšno definicijo nepremičnine zagovarjali že pred uveljavitvijo SPZ dne 1.1.2003 (več o tem glej v M. Juhart.: Pojem nepremičnine in načelo supeficies solo cedit, Podjetje in delo, št. 5-6/95; Komentar

2. člena ZZK, GV, 98, str.31-35). V času rubeža hiše dne 4.9.2001 (glej list. št. 1 in 37 pristopnega spisa, opr. št. 01/00034) je bilo po zemljiškoknjižnih podatkih zemljišče parc. št. X vl. št. X k.o. Knezdol, na katerem stoji hiša, že vknjiženo v zemljiški knjigi.

Zemljiška knjiga je evidenca pravic na nepremičninah, torej evidenca pravic na zemljiških parcelah, ne pa evidenca zgradb na njih. Zato po oceni pritožbenega sodišča dne 4.9.2001 ni bil opravljen pravnoveljavni rubež nepremičnine, ki naj ne bi bila vknjižena v zemljiški knjigi in pritožnik s podpisom rubežnega zapisnika ni pridobil prednostne poplačilne pravice na hiši (prim. 211. člen v zvezi z 170. členom ZIZ, veljavnega pred novelo ZIZ-A, Ur. l. RS, št. 51/98).

Po zemljiškoknjižnih podatkih je pravni prednik upnika F. L. d.o.o. na parceli št. X vl. št. X. k.o. Knezdol pridobil hipoteko dne

27.5.1996, na podlagi sporazuma o zavarovanju terjatve, sklenjenega pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah, opr. št. Ri 37/96 (priloga A5). V skladu z določbo drugega odstavka 63. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR (Ur. l. SFRJ, št. 6/80 z nadaljnjimi spremembami; enako 140. člen SPZ) se hipoteka razteza na celotno nepremičnino, na vse njene sestavine in plodove, dokler niso ločeni od glavne stvari. V skladu z načelom superficies solo cedit (ki je z določenimi odstopanji veljal tudi v času veljavnosti ZTLR) predstavlja vse, kar je po namenu trajno spojeno ali trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, sestavino nepremičnine (8. člen SPZ).

Nepremičnina pa je sestavljena iz zemljišča in vseh njegovih sestavin (18. člen SPZ). Ker je hipoteka zastavna pravica na nepremičnini (prvi odstavek 63. člena ZTLR, enako 138. člen SPZ), je jasno, da se hipoteka razteza tudi na vse sestavine nepremičnine, torej tudi na zgradbo. Iz zapisanega sledi sklep, da tudi v primeru, če bi šteli, da je pravni prednik pritožnika v skladu z določbo 211. člena v zvezi s 170. členom ZIZ pridobil pravno veljavno zastavno (oziroma prednostno poplačilno) pravico na hiši dne 4.9.2001 (kar pa se po oceni pritožbenega postopka iz razlogov, pojasnjenih v gornjem odstavku ni zgodilo), to na prednostni vrstni red poplačila pritožnika nima vpliva. Hipoteka pravnega prednika upnika F. L., d.o.o. Ljubljana, je bila namreč pridobljena z dnem 27.5.1996 in se je raztezala tudi na (bodisi tedaj bodisi kasneje postavljeno) hišo na parc. št. X vl. št. X k.o. Knezdol, rubež hiše pa je bil opravljen kasneje (4.9.2001). Zato pritožnik v nobenem primeru nima prednosti pred upnikom F. L., d.o.o., Ljubljana (o tem, kdaj je pritožnik pridobil zastavno oziroma prednostno poplačilno pravico na dolžnikovem solastniškem deležu parc. št. X vl. št. X k.o. Knezdol, glej v obrazložitvi dolžničine pritožbe).

Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki v zvezi z odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov. Pripravljalna vloga z dne 5.5.1999 (list. št. 25 pristopnega spisa, opr. št. 01/00034) po oceni pritožbenega sodišča ni bila potrebna. Pravni prednik pritožnika je s to vlogo obvestil sodišče prve stopnje o pravnomočnosti zadev, ki se ne nanašajo na izvršilni postopek, opr. št. Ig 567/96 (po izločitvi nepremičninske izvršbe In 01/00034), ampak na druge postopke, ki s predmetnim niso povezani. Zato ti stroški v skladu z določbo petega odstavka 38. člena ZIZ upniku pravilno niso bili priznani. Postavke stroškov za sestavo urgenc Odvetniška tarifa - OT (Ur.l. 67/03) ne predvideva, zato ti stroški utemeljeno niso bili priznani. Enako velja za predlog za razpis dražbe. V skladu s 5. točko tar. št. 27 OT je predvideno le povračilo stroškov sestave predloga dražbenih pogojev. Slednjega pa niti pritožnik niti njegov prednik sodišču nista posredovala.

Priglašene materialne stroške v višini 2% od skupne vrednosti odvetniške storitve (tretji odstavek 13. člena OT) je sodišče prve stopnje pritožniku priznalo. Priznanih 1080 točk ob vrednosti točke 110,00 SIT na dan odmere stroškov 25.11.2004 znaša 118.800,00 SIT, materialni stroški 2.376,00 SIT in 20% DDV 23.760,00 SIT, kar skupaj znaša priznanih 144.936,00 SIT stroškov.

Ker so pritožbeni očitki upnika neutemeljeni in ker ni bilo po uradni dolžnosti upoštevanih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka

365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O dolžničini pritožbi: Iz podatkov zgodovinskega zemljiškoknjižnega izpiska za vl. št. X k.o. Knezdol, v katerem je vpisana parc. št. X, po prodaji nepremičnine v izvršilnem postopku v lasti O. d.o.o., Š... , Trbovlje, pred tem pa v lasti dolžnikov J. K. in T. K. (sedaj M.), vsakega do 1/2 sklepa, izhaja, da je bila do izbrisa zaznambe izvršbe dne 26.11.2004, opravljenega zaradi domika nepremičnine kupcu, pod zaporedno št. 3 lista C2 pri deležu K. J. (ne pa tudi dolžnice!) zaznamovana izvršba, opr. št. In 67/99, po pristopu, opr.

št In 34/01, v kateri je kot upnik nastopal V. F. (pravni prednik upnika M. J.) in kot dolžnik J. K.. Ta zaznamba izvršbe je po zemljiškoknjižnih podatkih učinkovala od dne 28.9.1999. Tega dne je torej upnik M. J. pridobil prednostno poplačilno pravico na solastniškem deležu J. K. do 1/2, ne pa tudi na pritožničinem solastniškem deležu do 1/2. Ne glede na to, da je bila po podatkih sklepa o izvršbi sodišča prve stopnje, opr. št. Ig 96/00567 (In 01/00034) z dne 30.3.2001 dovoljena (ne pa tudi v zemljiški knjigi realizirana) zaznamba izvršbe pri celotni nepremičnini, torej tudi pri dolžničinem deležu. Pridobitev prednostne poplačilne pravice je namreč odvisna od vpisa zaznambe izvršbe v zemljiško knjigo. Ker je bila zaznamovana izvršba, opr. št. In 01/00034, upnika M. J. le pri dolžnikovem solastniškem deležu na parc. št. X v.l. X, k.o. Knezdol, bi moralo sodišče prve stopnje iz kupnine, prejete s prodajo dolžničinega dela nepremičnine, poplačati le izvršilne stroške dolžničinega upnika F. L. d.o.o., ne pa tudi M. J., ki po povedanem ni dolžničin upnik.

Pritožbeno sodišče je zato v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ izpodbijani sklep v šesti alineji prvega odstavka 4. točke izreka spremenilo tako, da je znesek 151.122,50 SIT nadomestilo z zneskom 248.190,24 SIT, kolikor po opravljenem izračunu znašajo izvršilni stroški tega upnika, drugo alinejo drugega odstavka

4. točke izreka pa izpustilo. Pri izračunu je upoštevalo nadaljnje izvršilne stroške upnika M. J. v znesku 144.936,00 SIT in izvršilne stroške po sklepu o izvršbi, opr. št. opr. št. Ig 96/00576 v znesku

19.465,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.9.1996 do dne

21.10.2004. Slednji po obračunu zakonskih zamudnih obresti, ki je v uporabi pri sodišču, znašajo 103.254,23 SIT in ne 157.319,36 SIT, kot jih je napačno izračunalo sodišče prve stopnje (prim. izračun zakonskih zamudnih obresti v prilogi izpodbijanega sklepa in v prilogi tega sklepa).

Kar zadeva pritožbeni očitek glede metode izračuna zakonskih zamudnih obresti, je pritožbeno sodišče po opravljenem preračunu zakonskih zamudnih obresti od izvršilnih stroškov in glavnice upnika F. L, d.o.o. Ljubljana, ugotovilo, da je sodišče prve stopnje opravilo izračun zakonskih zamudnih obresti po programu, ki ga za izračun zakonskih zamudnih obresti uporabljajo sodišča v RS. Ta program od

5.11.2004 dalje obresti obračunava konformno do dne 28.6.2003, od tega dne dalje pa linearno. Takšna metoda izračuna zakonskih zamudnih obresti je pravilna. Očitek, da bi se morale obresti obračunavati linearno že od uveljavitve Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri - ZPOMZO (Ur. l. RS, št. 45/95) dalje, ni utemeljen.

ZPOMZO je predpisano obrestno mero zamudnih obresti definiral kot temeljno obrestno mero - TOM, povečano za 1,8 kratnik splošne eskontne mere Banke Slovenije. V 3. členu je določil, da je TOM letna obrestna mera za denarne obveznosti v domačem denarju, ki zagotavlja ohranitev njihove realne vrednosti (revalorizacija) in da jo določi Banka Slovenije s sklepom, ki se objavi v Ur. l. RS. Izrecne določbe o tem, da se zamudne obresti obračunavajo po konformni metodi, ta zakon za razliko od prej veljavnega Zakona o obrestni meri zamudnih obresti - ZOMZO (Ur. l. RS, št. 14/92) res ni vseboval. V zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti - ZPOMZO-A (Ur. l. RS št, 109/2001) je bila predpisana obrestna mera zamudnih obresti kot TOM, povečana za 13,5 odstotnih točk, iz določbe prvega odstavka 3. člena ZPOMZO (kjer je definiran TOM) pa je bil izpuščen pojem revalorizacija. Za TOM je bilo predpisano, da ga izračunava Banka Slovenije v skladu z metodologijo, ki je opredeljena v sklepu Banke Slovenije in je objavljena v Ur. l. RS. S sklepi (objavljenimi v Ur.l. RS, št.: 1/96, 61/96, 3/97, 23/97 in 81/97) je Banka Slovenije določila, da se letna TOM, veljavna za mesec, iz mesečne TOM, izračuna na konformni način. S tem je nastala situacija, ko je bilo samo za TOM izrecno določeno, da se izračunava na konformni način. Vendar nova situacija ni pomenila nobene spremembe metode izračuna obresti, kot bi kazalo na prvi pogled. Tako ZOMZO kot ZPOMZO sta določala obrestno mero, sestavljeno iz dveh delov: revalorizacijskega in realnega. Sestavljenost obrestne mere ne pomeni, da gre za dve obrestni meri, amapak to, da je obrestna mera zamudnih obresti določena tako, da je za osnovo vzeta revalorizacija obveznosti. Zakon je valorizaciji denarnih obveznosti v domačem denarju dal značaj obresti, in s tem določil izjemo od prepovedi obrestnega obrestovanja iz prvega odstavka 279. člena tedaj veljavnega Zakona o obligacijskeih razmerjih - ZOR (Ur. l. SFRJ št. 29/78 z nadaljnjimi spremembami). Izjeme od prepovedi obrestnega obrestovanja torej ne predstavlja konformna metoda obračunavanja obresti, ki je samo metoda, pa kateri se opravlja pripisovanje obresti k glavnici. To pomeni, da je ZPOMZO, s tem ko je ohranil revalorizacijski del obrestne mere, predpisal izjemo od prepovedi obrestnega obrestovanja (ki je bila lahko predpisana samo z zakonom) in da dejstvo, da ni več izrecno predpisoval konformne metode obračunavanja zamudnih obresti, kot je bila predpisana z ZOMZO, ne pomeni, da bi ZPOMZO obrestno obrestovanje ukinil. Obrestna mera zamudnih obresti po ZOMZO in ZPOMZO je konformna obrestna mera. Zato jo je mogoče pravilno uporabiti samo tako, da se obresti, za katere je določena, obračunajo na konformni način. Vse povedano velja do uveljavitve Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti - ZPOMZO-1 (Ur. l. RS, št. 56/2003), ki velja od 28.6.2003 dalje.

Navedeni zakon obrestne mere ne gradi več na revalorizaciji, ampak predpisuje samo še obrestno mero kot tako, v smislu prej veljavnih zakonov kot realno obrestno mero, niti ne predpisuje konformne metode izračunavja zamudnih obresti. Zato izjeme od prepovedi obrestnega obrestovanja ni več in se po tem datumu obresti izračunavajo po linearni metodi oziroma metodi enostavnega obrestovanja, kar je v izračunih obresti upoštevano.

Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je treba od uveljavitve Obligacijskega zakonika - OZ (Ur. l. RS, št. 81/03) dne 1.1.2002 upoštevati določbo 376. člena OZ, po kateri obresti prenehajo teči, ko dosežejo glavnico. Ker gre v obravnavanem primeru za izvršbo terjatev, nastalih v času veljavnosti ZOR, se za te terjatve, glede na prehodno določbo 1060. člena OZ, ne more uporabiti OZ, pač pa predhodno veljavni ZOR. Obresti so namreč vsaj po nastanku stranska pravica, ki deli usodo glavne terjatve (ne glede na to, da po tem trenutku postanejo relativno samostojna terjatev). Zato je treba obresti obravnavati na isti pravni podlagi kot glavno terjatev, saj zakon v zvezi z obrestovanjem ne določa drugače (prim. odločbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 50/2004).

Kar zadeva pritožbeni očitek, da je dolžnica le subsidiarno odgovorna, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da pri izvšbi na nepremičnine ni razlike, ali je dolžnik le zastavni dolžnik, torej oseba, ki je za zavarovanje tujega dolga zastavila svojo nepremičnino, ali pa (tudi) dolžnik iz obligacijskega razmerja, iz katerega izvira zavarovana terjatev. Bistveno je torej to, da je pritožnica zastavna dolžnica upnika F. L., d.o.o., Ljubljana, na podlagi že omenjenega sporazuma o zavarovanju terjetev z zastavno pravico na nepremičnini, zaradi česar ima navedeni upnik pravico biti poplačan tudi iz kupnine, pridobljene s prodajo dolžničinega solastniškega deleža. V okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) je pritožbeno sodišče po opravljenih izračunih zakonskih zamudnih obresti ugotovilo, da terjatev upnika F. L, d.o.o., Ljubljana (3.953.838,90 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 1.11.1998 do dne 21.10.2004) na dan razdelitvenega naroka znaša 12.655.568,48 SIT in ne 12.712.528,78 SIT, kot jo je upoštevalo sodišče prve stopnje. Prav tako je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pri izračunu zakonskih zamudnih obresti od izvršilnih stroškov upnika F. L., d.o.o., Ljubljana, napačno upoštevalo znesek stroškov 87.677,50 SIT in ne 84.677,50 SIT (glej sklep o izvršbi na list. št. 6 spisa) ter pri izračunu izvršilnih stroškov upnika S..., d.d., Ljubljana, napravilo napačen obračun zakonskih zamudnih obresti od izvršilnih stroškov v znesku

2.441,00 SIT od dne 9.12.1996 dalje do dne 21.10.2004. Le-ti znašajo

12.258,37 SIT in ne 13.948,00 SIT.

Zato je pritožbeno sodišče tudi v tem delu delno ugodilo dolžničini pritožbi in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je pri izračunu poplačila upnikov upoštevalo terjatev upnika F. L., d.o.o. v znesku

12.655.568,48 SIT, izvršilne stroške tega upnika v skupnem znesku

164.601,75 SIT in izvršilne stroške upnika S..., d.d., Ljubljana v znesku 12.258,37 SIT ter po opravljenem izračunu poplačila štelo, da je neplačana terjatev upnika F. L., d.o.o. le v znesku 296.229,84 SIT, kar vse je razvidno iz izreka tega sklepa, katerega sestavni del so izračuni zakonskih zamudnih obresti v prilogi (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ostalem je pritožbo dolžnice zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ker je dolžnica s pritožbo uspela le v neznatnem delu, je pritožbeno sodišče njeno zahtevo za povrnitev pritožbenih stroškov zavrnilo (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).