Jedro

Zaključek prvostopenjskega sodišča, da storilec ni predložil niti enega samega dokaza, s katerim bi z določeno stopnjo verjetnosti dokazal, da je neposredni storilec (voznik) prekrška storil s kršenjem navodil ali pravil pravne osebe, ki je v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvedla vse ukrepe potrebne za preprečitev prekrška, je v nasprotju s spisovnim gradivom, saj je storilec v dokaz svojim trditvam predlagal zaslišanje samega sebe in prič, kar v skladu s procesno zakonodajo šteje kot veljaven dokaz za dokazovanje pravno relevantnih dejstev. Ta dokaz je sodišče nenazadnje tudi izvedlo, vendar ga ni dokazno ocenilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo zahtevo za sodno varstvo samostojnega podjetnika A. s. p. zoper odločbo o prekršku Specializirane enote za nadzor prometa št. 5550097917474 z dne 22. 3. 2023 in samostojnemu p0djetniku naložilo plačilo stroškov postopka - sodno takso v znesku 390,00 EUR.

2. Zoper sodbo se pritožuje storilčeva zagovornica, ki sodbo izpodbija v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevi za sodno varstvo ugodi in storilca oprosti odgovornosti za očitana mu prekrška, oziroma da mu namesto enotne globe izreče opomin, oziroma podredno, da izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi je prekrškovni organ samostojnemu podjetniku z izpodbijano odločbo o prekršku izrekel enotno globo v znesku 3.900,00 EUR zaradi prekrškov po 4. alineji šestega odstavka 34. člena in 2. alineji četrtega odstavka 35. člena Zakona o cestah (ZCes-2), ker je neposredni storilec prekrškov, pri samostojnem podjetniku (storilcu) zaposlen voznik B. B., pri opravljanju registrirane dejavnosti samostojnega podjetnika dne 14. 11. 2022 ob 10.45 uri vozil skupino vozil, sestavljeno iz tovornega vozila ter priklopnega vozila po regionalni cesti v naselju Šentjur, ko je opravljal prevoz hlodovine, pri tem pa je policist ob kontroli ugotovil, da je znašala vsota obremenitev tandemske pogonske osi na tovornem vozilu z upoštevanim odklonom 22.600 kg, kar je za 7.400 kg oziroma 48 % več od dovoljenega maksimuma, skupna masa skupine vozil s tovorom pa je znašala 46.200 kg, kar je za 6.200 kg oziroma 15 % več od dovoljenega maksimuma.

5. V zahtevi za sodno varstvo je storilec zatrjeval, da ni odgovoren za očitana prekrška, ker ni bilo opuščeno dolžno nadzorstvo, oziroma ker je bilo z njegove strani narejeno vse, kar je bilo v njegovi moči, da do prekrškov ne bi prišlo, saj je neposredni storilec bil ob zaposlitvi seznanjen s potrebnimi predpisi in izrecno opozorjen na to, da ne sme presegati obremenitev tovornega vozila in največje dovoljene skupne mase vozil, da je neposredni storilec že izkušen voznik in se že dalj časa ukvarja s prevozom lesa ter je zato sposoben sam oceniti in ugotoviti, če je vozilo preobremenjeno, poleg tega pa je po tistem, ko sta bila že oba obravnavana zaradi istovrstnega prekrška, sprejel nekatere dodatne ukrepe in navodila, da v prihodnje ne bi prišlo do tovrstnih kršitev, ki jih pa očitno neposredni storilec - voznik tisti dan ni upošteval. V dokaz svojim navedbam je predlagal zaslišanje samega sebe, priče B. B. neposrednega storilca prekrškov) in C. C. 6. Sodišče prve stopnje je dopolnilo dokazni postopek in zaslišalo storilca ter pričo B. B., pričo C. C. pa ni zaslišalo, ker mu vabila ni bilo mogoče vročiti na naslov, ki ga je navedel storilec, novega naslova pa ni sporočil, kasneje pa je ta dokazni predlog obramba tudi umaknila. Sodišče prve stopnje je povzelo vsebino storilčevih navedb, ki jih je podal v zagovoru oziroma ob zaslišanju na sodišču, kot tudi vsebino izpovedbe priče B. B. (pri čemer je izpovedba priče povzeta pomanjkljivo, na kar opozarja tudi zagovornica v pritožbenih navedbah), nato pa v nadaljevanju, ne da bi se izrecno opredelilo do vsebine navedb storilca, ki jih je podal na zaslišanju in do izpovedb priče, oziroma ne da bi dokazno ocenilo zagovor ter izpovedbo zaslišane priče, zaključilo, da storilec ni predložil niti enega samega dokaza, s katerim bi z določeno stopnjo verjetnosti dokazal obstoj ekskulpacijskega razloga, ki ga je uveljavljal v zahtevi za sodno varstvo, tj. da je neposredni neposredni storilec (voznik) prekrška storil s kršenjem navodil ali pravil pravne osebe, ki je v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvedla vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška.

7. Tak zaključek prvostopenjskega sodišča, ki je glede na zgoraj izpostavljeno neobrazložen, pa je tudi v nasprotju s spisovnim gradivom, saj je vendarle razvidno, da je storilec v dokaz svojim trditvam, s katerimi je uveljavljal obstoj ekskulpacijskega razloga po 2. alineji tretjega odstavka 14. člena ZP-1, predlagal zaslišanje samega sebe in prič, kar v skladu s procesno zakonodajo šteje kot veljaven dokaz za dokazovanje pravno relevantnih dejstev. Ta dokaz je sodišče nenazadnje tudi izvedlo, vendar ker ga ni dokazno ocenilo, pritožbeno sodišče ne more preizkusiti oziroma ugotoviti, kaj glede na trditve oziroma navedbe, ki sta jih podala storilec in zaslišana priča na sodišču, sodišče prve stopnje sploh šteje za dokazano in kaj ne, kar bi sodišče moralo navesti v skladu s 139. členom ZP-1. 8. Ker odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih pomeni absolutno bistveno kršitev postopka o prekršku po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1, je pritožbeno sodišče (ob ugoditvi pritožbi) izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, saj je glede na naravo kršitve ugotovilo, da je samo ne more odpraviti (peti odstavek 163. člena ZP-1).

9. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče ob upoštevanju celotne izpovedbe priče B. B. ter zagovora storilca in njune medsebojne povezave oceniti, ali je storilec z izvedenimi dokazi uspel izkazati obstoj ekskulpacijskega razloga po 2. alineji tretjega odstavka 14. člena ZP-1, svojo presojo pa tudi obrazložiti z navedbo jasnih, razumljivih in prepričljivih razlogov za svoje zaključke.