Jedro

Okoliščina, ali je bil toženec seznanjen s prehodom terjatve na Jamstveni in preživninski sklad, ne vpliva na dejstvo, da je terjatev na podlagi zakona prešla na tožnika. Ker toženec ni zatrjeval, da odločba Jamstvenega in preživninskega sklada ne temelji na sodni odločbi, s katero sta bila določena višina in rok zapadlosti preživninske terjatve, je Sklad upravičen zahtevati plačilo zakonskih zamudnih obresti od dneva izplačila posameznih zneskov nadomestila preživnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo 4.174,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov neplačane preživnine (tj. mesečno od 13. 10. 2006 do 14. 8. 2009) do plačila.

2. Toženec v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge. Trdi, da odločitev v tožnikovo korist ni pravilna. Sam ni prejel nobene odločbe o nadomestilu preživnine, obvestila o povišanju nadomestila preživnine ali obvestila o uskladitvi nadomestila preživnine, zaradi česar ni vedel, da je tožniku sploh kaj dolžan. Ker pred vložitvijo tožbe ni prejel nobenega tožnikovega zahtevka, iz katerega bi bilo razvidno, kolikšen znesek dolguje in kdaj so bili posamezni zneski plačani, meni, da tožnik ni upravičen do zakonskih zamudnih obresti od dneva izplačila posameznih zneskov, ampak od vložitve tožbe. Toženec predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter tožbeni zahtevek zavrne.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnikova terjatev temelji na 28. členu Zakona o javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (v nadaljevanju ZJSRS), ki se v relevantnem delu glasi: (1) Terjatve … otroka proti preživninskemu zavezancu preidejo do višine pravic, zagotovljenih po tem zakonu, na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic po tem zakonu (subrogacija). (2) ... (3) S prehodom terjatve na sklad vstopi sklad v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov.

5. Iz ugotovitev izpodbijane sodbe izhaja, (1) da je tožnik 8. 9. 2006 izdal odločbo, s katero je toženčevima mladoletnima otrokoma priznal pravico do nadomestila preživnine v višini po 64,55 EUR od 1. 8. 2006 dalje, (2) da je tožnik zakoniti zastopnici obeh otrok v obdobju od 13. 10. 2006 do 14. 8. 2009 izplačal skupno 4.174,51 EUR v določenih mesečnih zneskih med 13. in 15. v mesecu.

6. Na podlagi navedenih ugotovitev zavzeto stališče, da je toženec dolžan tožniku plačati zneske nadomestila preživnine, ki jih je Sklad plačal otrokoma, je pravilno. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da v skladu z 28. členom ZJSRS Sklad z dnem izvršljivosti odločbe o pravici do nadomestila preživnine vstopi v položaj otroka do višine nadomestila ne le glede tistih že izplačanih nadomestil, o katerih je že obvestil preživninskega zavezanca, temveč tudi glede še neizplačanih in nezapadlih nadomestil. Ob upoštevanju namena ZJSRS, tj. povečanje socialne varnosti otrok, okrepitev preživninske odgovornosti preživninskih zavezancev in pospešitev izterjatve preživninskega dolga, in narave preživninske terjatve, o kateri je mogoče s sodbo odločiti že pred njeno zapadlostjo, ima namreč institut subrogacije po ZJSRS deloma drugačno vsebino kot subrogacija po splošnih pravilih obligacijskega prava (1). Okoliščina, ali je bil toženec seznanjen, pa enako kot velja po splošnih pravilih o subrogaciji, ne vpliva na dejstvo, da je terjatev na podlagi zakona prešla na tožnika (275. člen Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ).

7. Pravilno pa je tudi stališče izpodbijane sodbe, da ima Sklad glede na vsebino otrokovega izvršilnega naslova v razmerju do dolžnika enako pravico zahtevati zakonske zamudne obresti, kot bi jo imel otrok, tj. od dneva izplačila nadomestila preživnine.

8. Sodna praksa je že zavzela stališče, da kljub temu, da je Sklad na podlagi zakona upravičen zahtevati tudi plačilo zamudnih obresti od plačanih nadomestil preživnine, odločba Sklada, ki ne vsebuje navedbe o dolžnosti plačila zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih zneskov, ne predstavlja izvršilnega naslova za to terjatev (2). Vrhovno sodišče pa se še ni izreklo o vprašanju, od kdaj gredo Skladu zamudne obresti od plačanih zneskov nadomestila.

9. Po splošnih pravilih obligacijskega prava pride dolžnik v zamudo, če ne plača terjatve ob določenem roku; kadar rok ni določen, pa pride v zamudo, ko upnik ustno, pisno ali z začetkom kakšnega postopka zahteva od njega izpolnitev (299. člen OZ). Za odločitev v zadevi je torej treba odgovoriti na vprašanje, ali je toženec prišel v zamudo z začetkom tega postopka, se pravi z vložitvijo tožbe v obravnavani zadevi (za tako stališče se zavzema pritožba) ali pa je prišel v zamudo z neplačilom mesečno zapadlih zneskov dolžne preživnine, katere nadomestilo je preživninskima upravičenkama plačal tožnik (tako stališče zavzema izpodbijana sodba).

10. ZJSRS med predpostavkami za izdajo odločbe o priznanju pravice do nadomestila preživnine določa, da je upravičencu določena preživnina s pravnomočno sodbo ali začasno odredbo sodišča oziroma z dogovorom pri centru za socialno delo (prva alineja 21. člena). ZPP glede uveljavljanja preživninske terjatve določa izjemo od pravila, da je s sodbo mogoče ugoditi le zahtevku, ki se nanaša na terjatev, zapadlo do konca glavne obravnave (prvi odstavek 311. člena). V drugem odstavku 311. člena namreč določa, da lahko sodišče v primeru ugoditve zahtevku za plačilo odškodnine obsodi toženo stranko tudi na dajatve, ki še niso zapadle. Izdana odločba o priznanju pravice do nadomestila preživnine torej predpostavlja, da je bilo tožencu naloženo plačilo preživnine v mesečno določenem znesku. Ker je rok zapadlosti terjatve določen, preživninski zavezanec v primeru neplačila v tem roku pride v zamudo. Za nastanek zamude torej nista potrebna poseben opomin ali vložitev tožbe. S prehodom terjatve torej Sklad pridobi tudi terjatev iz naslova zamudnih obresti, seveda glede na višino izplačanega nadomestila preživnine.

11. Niti ugotovitve izpodbijane sodbe niti toženčeve pritožbene navedbe ne utemeljujejo sklepa, da bi bil položaj v obravnavanem primeru drugačen, tj. da predložena odločba Sklada ne temelji na sodbi, s katero je bilo tožencu naložena obveznost plačila preživnine v določenih zneskih z mesečno zapadlostjo. Stališče izpodbijane sodbe, da je tožnik upravičen zahtevati plačilo zamudnih obresti od dneva izplačila nadomestila preživnine, je po navedenem pravilno.

12. Ker niti uveljavljani razlogi niso utemeljeni, niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP) niso podane, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Odločitev o stroških je vključena v odločitev o zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

(1) Sklep VS RS II Ips 649/2001 z dne 7. 2. 2002. (2) Tako sklepa VS RS II Ips 128/2004 z dne 30. 9. 2004 in II Ips 58/2005 z dne 23. 3. 2006.