Jedro

Obstoj škodnega dogodka je prvi pogoj za nastanek odškodninske odgovornosti. Ker morajo biti vsi elementi odškodninske odgovornosti kumulativno izpolnjeni, se sodišču prve stopnje ni bilo treba opredeljevati do nadaljnjih predpostavk. Ker bi se z izvedencem psihiatrične stroke ugotavljala le škoda in njen obseg, je bila izvedba tega dokaza nepotrebna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopinje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke (v nadaljevanju tožnik), da je dolžan toženi stranki (v nadaljevanju toženec) plačati 10.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožniku je naložilo povrnitev 1.005,40 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper sodbo se je pritožil tožnik. Navaja, da sodnica ni ugodila vsem njegovim zahtevam kot oškodovanca, predvsem pa je neutemeljeno zavrnila izvedbo dokaza (postavitev izvedenca psihiatrične stroke) in mu s tem onemogočila, da dokaže nastalo škodo. Prijavo na policiji je podal nekaj mesecev po samem dogodku, ker so se posledice grožnje stopnjevale s časom. Tožencu očita, da ni predlagal zaslišanja natakarice, ki je bila tistega dne prisotna v gostilni in bi lahko podrobno opisala dogajanje. V pritožbi zahteva dodatno odškodnino v višini 5.000 EUR, ker mu je toženec rekel, da je „bolan psihopat“. V ponovnem sojenju zahteva odločanje pred drugim sodiščem.

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Noben od uveljavljanih pritožbenih razlogov ni podan; sodišče prve stopnje ni zagrešilo relevantnih napak ne pri vodenju postopka ne pri uporabi materialnega prava, pravilno pa je ugotovilo tudi sporna pravno pomembna dejstva.

6. Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo na zaključek, da ni podana odškodninska odgovornost toženca, ker tožnik ni dokazal obstoja škodnega dogodka, ki je prva predpostavka pri odločanju o odškodninskem zahtevku. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je v temeljito obrazloženi dokazni oceni v celoti in pravilno pojasnjeno, zakaj tožnik ni uspel dokazati, da je prišlo do zatrjevanega škodnega dogodka (izrečene grožnje s smrtjo v gostinskem lokalu) in je posledično pravilno tožbeni zahtevek zavrnilo.

7. Pritožba neutemeljeno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo, zakaj tožniku ne verjame, da mu je toženec 9. 2. 2019 v gostinskem lokalu ... v kraju ... grozil s smrtjo. Izpovedbo zaslišane priče B. B. je štelo za neverodostojno, kar je temeljito ter prepričljivo obrazložilo, medtem ko C. C. pri dogodku ni bil prisoten. Glede na dokazno gradivo (izpovedbi prič in povsem nasprotni izpovedbi pravdnih strank) je sodišče prve stopnje v skladu z 8. členom ZPP v povezavi z 215. členom ZPP utemeljeno zaključilo, da tožnik ni dokazal obstoja zatrjevanega škodnega dogodka. Pritožbene trditve glede drugačnega poteka dogodka in ugotovljenega dejanskega stanja so neutemeljene.

8. Zavrnitev dokaznega predloga tožeče stranke za postavitev izvedenca psihiatrične stroke je bila pravilna in obrazložena. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ta dokazni predlog, ker je že po temelju zavrnilo tožbeni zahtevek. Obstoj škodnega dogodka je prvi pogoj za nastanek odškodninske odgovornosti. Ker morajo biti vsi elementi odškodninske odgovornosti kumulativno izpolnjeni, se sodišču prve stopnje ni bilo treba opredeljevati do nadaljnjih predpostavk. Ker bi se z izvedencem psihiatrične stroke ugotavljala le škoda in njen obseg, je bila izvedba tega dokaza nepotrebna.

9. Skladno z razpravnim načelom je zbiranje trditvenega in dokaznega gradiva povsem in samo v rokah pravdnih strank1. Tožnik v pritožbi očita tožencu, da ni predlagal zaslišanja natakarice, ki naj bi bila spornega dne prisotna v gostilni. Na pravdni stranki leži odločitev, katere dokaze bo predlagala, pri čemer pa to ne ovira nasprotne stranke (v konkretnem primeru tožeče), da sama predlaga potrebne dokaze za uspeh v postopku. Pri tem je treba dodati, da je bilo na tožniku dokazno breme glede obstoja škodnega dogodka.

10. V pritožbi tožnik zahteva razširitev odškodninskega zahtevka (spremembo tožbe) in sicer zahteva dodatnih 5.000 EUR odškodnine, ker naj bi mu toženec izrekel še več žaljivk in neresnic. Pritožbeno sodišče na tem mestu opozarja na določbo 184. člena ZPP, ki jasno določa, da je sprememba tožbe možna do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. V pritožbi predlagana sprememba tožbe je zato prepozna in je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.

11. Pritožbeno sodišče je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo, saj niso podani pritožbeni razlogi in tudi ne po uradni dolžnosti upoštevne kršitve postopka (353. člen ZPP).

1 Glej A. Galič, Pravdni postopek : zakon s komentarjem (redaktorja Lojze Ude in Aleš Galič), GV Založba in Uradni list RS, 2005, druga knjiga, str. 349.