Jedro

Socialna sodišča so pristojna le za reševanje tistih sporov s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki se pojavljajo v zvezi z razmerji, ki temeljijo na socialnem zavarovanju, ki ga je na podlagi 50. člena Ustave Republike Slovenije dolžna vzpostaviti in zakonsko urediti država. Gre za spore iz socialnih razmerij, ki so urejena v javnem pravu.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije na temelju 25. člena ZPP odloči o sporu iz pristojnosti med tem sodiščem ter Okrajnim sodiščem v Ljubljani, ki se je s sklepom z dne 26.8.1999 izreklo za stvarno nepristojno za sojenje v sporu med J. K. ter Skladom za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije zaradi izplačila mesečne razlike občasnih prejemkov v višini 2.367,00 SIT na mesec za 144 mesecev, torej skupaj 340.848,00 SIT.

Okrajno sodišče v obrazložitvi sklepa navaja, da gre v tej zadevi za ugotavljanje pravice do starostne zavarovalnine, to pa je spor s področja socialne varnosti. Za reševanje je pristojno socialno sodišče, zato je zadevo odstopilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, kateremu je bila zadeva odstopjena po pravnomočnosti sklepa okrajnega sodišča, ni sprejelo pristojnosti. Zavzelo je stališče, da gre v konkretnem primeru za spor, ki izvira iz civilnopravnih razmerij. Razmerja med sprtima strankama urejajo pravila Sklada za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije v Ljubljani, na temelju katerih člani sklada po načelu vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo sebi in svojcem gmotno podporo ob invalidnosti, starosti ali smrti. Predmet spora je vračilo plačanih prispevkov, kar je civilnopravno razmerje med strankama, ki ga urejajo pravila tožene stranke, zato zadeva ne spada v pristojnost delovnih in socialnih sodišč.

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno sodišče s splošno pristojnostjo.

Po določilih 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Uradni list RS, št. 19-780/94) socialna sodišča odločajo med drugim tudi o sporih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Gre za spore o pravici do in iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, o vključevanju v prostovoljno zavarovanje in o izvrševanju pogodb o vključitvi v prostovoljno zavarovanje ter spore v zvezi s plačevanjem prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Socialna sodišča so pristojna le za reševanje tistih sporov s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki se pojavljajo v zvezi z razmerji, ki temeljijo na socialnem zavarovanju, ki ga je na podlagi 50. člena Ustave Republike Slovenije dolžna vzpostaviti in zakonsko urediti država. Gre za spore iz socialnih razmerij, ki so urejena v javnem pravu. Tem razmerjem so lahko podobna tudi civilnopravna razmerja, ki se vzpostavijo zaradi zagotavljanja višje ravni socialne varnosti državljanov, kot je zagotovljena s predpisi javnega prava. Subjekti, ki vzpostavijo takšna razmerja, so enakopravni, vsebina razmerij pa je odvisna od volje strank razmerja.

Iz odločbe tožene stranke o starostni zavarovalnini tožnika je razvidno, da odločitve organov Sklada za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije temeljijo na pravilih sklada in ne na predpisih javnega prava. Iz pritožbe tožnika zoper omenjeno odločbo (A-3) je razvidno, da se je tožnik včlanil v sklad prostovoljno, da bi si s plačevanjem prispevkov zagotovil pravice za starost in druge socialne primere. Razmerja med člani sklada temeljijo na prosti volji članov sklada, pravila sklada pa na zakonsko zajamčeni prostosti urejanja obveznostnih razmerij (10. člen ZOR).

Iz teh razlogov Vrhovno sodišče ugotavlja, da v tej zadevi ne gre za spor iz socialnega zavarovanja, kot te spore opredeljujejo določila 2. točke 5. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94), temveč za civilni spor, za reševanje katerega je pristojno okrajno sodišče.