Jedro

Tožena stranka je pri ugotavljanju upravičenosti tožnice do pomoči ob rojstvu otroka v predsodnem postopku nepravilno med dohodke tožničine družine upoštevala obresti na denarne depozite pri bankah. Obresti fizične osebe do zneska 1.000,00 EUR se ne morejo všteti v dohodek, ki se upošteva pri načinu ugotavljanja materialnega položaja, ne glede na to, ali obresti izhajajo iz odločbe o odmeri dohodnine in ne glede na leto, na katero se nanašajo navedene obresti (preteklo ali predpreteklo leto).

Tožnica je upravičena do pomoči ob rojstvu otroka, saj povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega zgornje meje dohodkovnega razreda po 148. členu ZUJF (64 % neto povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v RS).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama trpi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice tako, da je odpravilo zavrnilni odločbi tožene stranke št. ... z dne 21. 11. 2013 in št. ... z dne 28. 6. 2013 ter tožnici priznalo pomoč ob rojstvu otroka v znesku 280,75 EUR (I. točka izreka). Toženo stranko je hkrati zavezalo, da tožnici povrne njene stroške postopka v znesku 203,30 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka. Na podlagi pravilno ugotovljenega povprečnega mesečnega dohodka na osebo je bilo v predsodnem postopku pravilno ugotovljeno, da tožnica ne izpolnjuje premoženjskega cenzusa za dodelitev pomoči ob rojstvu otroka. V skladu s 1. točko 1. odstavka 12. člena ZUPJS se v dohodek vštevajo dohodki in prejemki vseh oseb, ki so obdavčljivi po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine. Obresti fizične osebe, dosežene na denarne depozite so obdavčljiv dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino in niso oproščene plačila dohodnine. Tudi, če se do višine 1.000,00 EUR ne plača dohodnine, gre še vedno za obdavčljiv dohodek. Nadalje poudarja, da podatke o dohodkih, center za socialno delo v skladu s 3. in 4. odstavkom 15. člena ZUPJS in na podlagi 51. člena ZUPJS pridobi tudi iz drugih uradnih evidenc. Pri ugotavljanju dohodka družine se tako upoštevajo tudi drugi dohodki, ne samo tisti, navedeni v dohodninski odločbi. Sklicuje se na 2. člen Pravilnika o podrobnejši opredelitvi podatkov o obdavčljivih dohodkih, ki niso oproščeni plačila dohodnine, kjer so navedeni podatki o obdavčljivih dohodkih na letni ravni, ki so potrebni pri odločanju o pravicah iz javnih sredstev. Pod šifro ... so navedene tudi obresti fizične osebe, dosežene na denarne depozite pri bankah in hranilnicah. Poudarja, da se v skladu s 5. odstavkom 15. člena ZUPJS lahko upoštevajo tudi dohodki za predpreteklo leto, in sicer kadar v času odločanja o pravicah podatki še niso na voljo. Iz evidence, ki jo prilaga, je jasno razvidno, da dohodki za A.A. za leto 2012 v času odločanja še niso bili na voljo, zato je prvostopenjski upravni organ upošteval vse dohodke, ki jih je prejel v predpreteklem letu (tudi obresti fizične osebe A.A. v višini 986,63 EUR). Nadalje meni, da je napačna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da naj bi bile v izračunu dvakrat upoštevane obresti fizične osebe v višini 986,63 EUR. Prvostopenjski upravni organ je skladno z 19. členom ZUPJS pri ugotavljanju skupnega dohodka družine, dohodek oseb povečal za fiktivno določen dohodek, in sicer le v višini letnega zneska obresti, izračunanih od vrednosti premoženja, ki se upošteva na dan vložitve vloge, v višini 4,06 % ne pa vrednosti premoženja v celoti. Tudi če bi premoženju kot denarna sredstva na transakcijskem računu bile prištete obresti fizične osebe v višini 986,63 EUR, se je dohodek družine povečal le za fiktivno določen dohodek v višini letnega zneska obresti izračunanih na ta znesek, kar bi znašalo le 40,05 EUR. Na celotne prihranke družine v višini 89.680,56 EUR, je namreč bilo upoštevano v dohodek družine le 4,06 %, torej skupno le 3.641,03 EUR.

Tožeča stranka v pisnem odgovoru prereka navedbe tožene stranke in predlaga zavrnitev pritožbe. Sklicuje se na 133. člen Zakona o dohodnini, ki določa, da se seštevek davčnih osnov od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, zmanjša za 1.000,00 EUR. Nepravilno je tudi sklicevanje tožene stranke na Pravilnik o podrobnejši opredelitvi podatkov o obdavčljivih dohodkih, ki niso oproščeni plačila dohodnine, saj so obresti do višine 1.000,00 EUR oproščene plačila dohodnine. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana sodba izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena v zvezi s 339. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je v tem postopku v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe št. ... z dne 21. 11. 2013, s katero je bila zavrnjena pritožba zoper zavrnilno odločbo prvostopenjskega upravnega organa št. … z dne 28. 6. 2013. Iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da je bil v predsodnem postopku ugotovljen dohodek tožničine družine na podlagi 13., 14., 15., in 16. člena ZUPJS v višini 23.640,32 EUR. Ker družino sestavljajo tri osebe, znaša povprečni mesečni dohodek na osebo 656,68 EUR, kar predstavlja 66,23 % neto povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v RS, ki je v letu 2012 znašala 991,44 EUR. Ker je bilo ugotovljeno, da povprečni mesečni dohodek na družinskega člana presega zgornjo mejo dohodkovnega razreda po 148. členu ZUJF, ki je 64 % neto povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v RS (ki je v letu 2012 znašala 991,44 EUR), je bilo v predsodnem postopku odločeno, da tožnica do pomoči ob rojstvu otroka ni upravičena.

V obravnavani zadevi je med strankama sporno, ali je tožena stranka pravilno ugotovila višino povprečnega mesečnega dohodka na osebo, s tem ko je kot dohodek upoštevala tudi obresti na depozite njenega moža. Za odločitev v tem sporu je bistveno, ali obresti na denarne depozite v višini 986,63 EUR predstavljajo obdavčljiv dohodek, ki se upošteva pri načinu ugotavljanja materialnega položaja v smislu 1. točke 1. odstavka 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010; v nadaljevanju ZUPJS), torej obdavčljiv dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino, ki ni oproščen plačila dohodnine.

Sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča pravilno zaključuje, da je tožena stranka v predsodnem postopku nepravilno med dohodke tožničine družine upoštevala 982,60 EUR obresti na denarne depozite pri bankah (oziroma z upoštevanjem odstotka valorizacije v višini 986,63 EUR). V skladu s 1. točko 1. odstavka 12. člena ZUPJS se v dohodek, ki se upošteva pri načinu ugotavljanja materialnega položaja, štejejo obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine. V skladu s 133. členom Zakona o dohodnini (Ur. l. RS, št. 117/2006; v nadaljevanju ZDoh-2), ki ureja oprostitev dohodnine od obresti, ki jih doseže rezident, na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, se seštevek davčnih osnov od obresti, ki jih doseže rezident, na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, zmanjša za 1.000,00 EUR. Navedeno torej pomeni, da je znesek obresti, ki je manjši od 1.000,00 EUR oproščen plačila dohodnine in se zato ne more šteti v dohodek, ki se upošteva na podlagi 1. točke 1. odstavka 12. člena ZUPJS. Pravilnik o podrobnejši opredelitvi podatkov o obdavčljivih dohodkih, ki niso oproščeni plačila dohodnine (Ur. l. RS, št. 93/2011; v nadaljevanju Pravilnik), na katerega se sklicuje pritožba, sicer res v 2. členu (šifra dohodka ...) določa, da so obresti fizične osebe, dosežene na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, eden od obdavčljivih dohodkov na letni ravni, vendar pa navedene določbe Pravilnika ni mogoče razlagati niti uporabiti v nasprotju z že omenjeno določbo 133. člena ZDoh-2, ki ureja oprostitev dohodnine od obresti do višine 1.000,00 EUR. Navedena določba Pravilnika se torej lahko nanaša le na znesek obresti nad 1.000,00 EUR.

Prvostopenjsko sodišče je zato utemeljeno odpravilo izpodbijani odločbi ter pravilno ugotovilo, da ob neupoštevanju obresti v znesku 986,63 EUR, znašajo skupni dohodki, ki se upoštevajo na podlagi 12., 13., 14. in 15. člena ZUPJS, 19.012,66 EUR. Navedenemu znesku je prištelo še ugotovljen fiktivni dohodek družine, kot je bil ugotovljen v predsodnem postopku, tj. 3.641,03 EUR ter ugotovilo, da znaša dohodek družine 22.653,69 EUR. Ker družino v skladu z 10. členom ZUPJS sestavljajo tri osebe, znaša povprečni mesečni dohodek na osebo na podlagi 20. člena ZUPJS, 629,27 EUR, kar predstavlja 63,47 % neto povprečne plače vseh zaposlenih v RS, ki je v letu 2012 znašala 991,44 EUR. Tožnica je tako upravičena do pomoči ob rojstvu otroka, ki znaša 280,75 EUR, saj povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega zgornje meje dohodkovnega razreda po 148. členu ZUJF (64 % neto povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v RS).

Pritožbene navedbe, da se pri ugotavljanju dohodka družine lahko upoštevajo tudi drugi dohodki, ne samo tisti, ki so navedeni v dohodninski odločbi, ter da se lahko upoštevajo tudi dohodki za predpreteklo leto, niso odločilnega pomena za pritožbeno rešitev zadeve. Za pravilno in zakonito rešitev zadeve je ključno že samo dejstvo, da se obresti fizične osebe do zneska 1.000,00 EUR sploh ne morejo všteti v dohodek, ki se upošteva pri načinu ugotavljanja materialnega položaja, ne glede na to, ali obresti izhajajo iz odločbe o odmeri dohodnine in ne glede na leto, na katero se nanašajo navedene obresti (preteklo ali predpreteklo leto).

Ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je tožena stranka dvakrat upoštevala obresti od denarnih depozitov pri bankah, ker naj bi jih drugič upoštevala kot fiktivni dohodek na podlagi 17. in 18. člena ZUPJS, sicer ni točna, vendar pa navedeno ne vpliva na drugačno rešitev zadeve. Tožena stranka je navedene obresti upoštevala le pri ugotavljanju dohodka, premoženje v vrednosti 89.680,56 EUR (kjer niso upoštevane obresti fizične osebe) pa v skladu z 19. členom ZUPJS tako, da je dohodke oseb povečala le za fiktivni dohodek iz naslova premoženja.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je ob smiselni uporabi 155. člena ZPP hkrati odločilo, da trpi tožeča stranka sama svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni v ničemer pripomogla k razjasnitvi sporne zadeve.