Up-125/96

5. julij 1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe N.L. iz L. na seji senata dne 5. julija 1996

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba N.L. zoper akt predsednika Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana št. 165/7-DK z dne 28.3.1996 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Z ustavno pritožbo, vloženo dne 4. maja 1996, pritožnik izpodbija v izreku navedeni akt predsednika Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana. S tem aktom je bil: 1) določen rok za zbiranje podpisov volivcev v podporo zahtevi za razpis referenduma za odstranitev nekaterih spomenikov v Ljubljani in 2) naloženo županu Mestne občine Ljubljana, da določi obrazec podpore volivca in pristojni oddelek mestne uprave, pred katerim se bodo ti obrazci podpisovali. Pritožnik zatrjuje kršitev ustavnih pravic iz 44. in 90. člena Ustave. Predlaga, da Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) odloči pred izčrpanjem pravnih sredstev, če to ni mogoče, pa odredi vsaj zadržanje izvrševanja izpodbijanega akta do odločitve Vrhovnega sodišča.

2.Pritožnik meni, da bi moral biti postopek za izvedbo referenduma določen v Statutu Mestnega sveta. Dokler v Statutu ni določen obrazec za zbiranje podpisov in kraj ter način podpisovanja podpore zahtevi za razpis referenduma in dokler ni ugotovljeno, kolikšno število podpisov volivcev je potrebnih za podporo pobudi za razpis referenduma, naj bi ne bilo mogoče določiti roka za zbiranje podpisov v podporo referendumski pobudi. Poleg tega naj bi bilo zbiranje podpisov možno le v času od 8. do 15. ure v delavnikih, zaradi česar naj bi zaposleni ljubljanski volivci ne imeli možnosti podpisati zahteve za razpis referenduma. S tem naj bi bili očitno kršeni pravica državljanov do odločanja z referendumom (44. in 90. člen Ustave). Nepopravljiva škoda naj bi nastala z iztekom roka za zbiranje podpisov.

3.Po prvem odstavku 51. člena ZUstS je ustavno pritožbo mogoče vložiti, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Po drugem odstavku istega člena lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.

4.Zoper izpodbijani akt je pritožnik hkrati z ustavno pritožbo vložil tudi tožbo v upravnem sporu. Vrhovno sodišče o njej še ni odločilo. Pogoj iz prvega odstavka 51. člena ZUstS torej ni izpolnjen.

5.Izpolnjeni pa tudi niso pogoji za odločanje o ustavni pritožbi po drugem odstavku 51. člena ZUstS. Eden od pogojev za odločanje Ustavnega sodišča pred izčrpanjem pravnih sredstev je, da bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice. Pritožnik zatrjuje, da bi nepopravljive posledice nastale s potekom roka za zbiranje podpisov v podporo referendumski pobudi.

6.Pritožnikovo zatrjevanje ni utemeljeno. Posledice bi bile nepopravljive tedaj, ko vrnitev v prejšnje stanje zaradi narave teh posledic ne bi bila mogoča, morda pa tudi v primeru, ko to ne bi bilo mogoče v polni meri. V pritožnikovem primeru take posledice s potekom roka za zbiranje podpisov v podporo referendumski pobudi ne bodo nastale. Če pritožnik ne bi zbral zadostnega števila podpisov v podporo referendumski pobudi, bi to pomenilo nadaljevanje postopka za sprejem Odloka o spremembi odloka o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja, narodnoosvobodilne vojne in socialistične graditve za zgodovinske spomenike. Če bi pritožnik zbral zadostno število podpisov v podporo referendumski pobudi, bi pristojni organ lahko nadaljeval postopek za sprejem navedenega Odloka po izvedenem referendumu. Posledice izvršitve navedenega Odloka bi v obeh primerih nastale samo in šele v primeru njegovega sprejetja in uveljavitve. Če bi Vrhovno sodišče do tedaj ne odločilo o pritožnikovi zahtevi za sodno varstvo ustavnih pravic, bi neustavnost postopka sprejemanja Odloka lahko izpodbijal s pobudo za oceno njegove ustavnosti (tretji odstavek 21. člena ZUstS). V tem postopku bi zaradi preprečitve posledic, ki bi jih imela izvršitev izpodbijanega akta, imel tudi možnost zahtevati začasno zadržanje te izvršitve (39. člen ZUstS).

7.Ker morajo biti pogoji za izjemno obravnavanje ustavne pritožbe pred izčrpanjem pravnih sredstvih podani kumulativno, Ustavnemu sodišču po ugotovitvi, da eden izmed njih ni izpolnjen, ni bilo potrebno presojati obstoja preostalih.

8.Ker je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo, tudi niso izpolnjeni pogoji za začasno zadržanje izpodbijanega akta (58. člen ZUstS).

9.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena in 58. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lovro Šturm in sodnika dr. Tone Jerovšek in mag. Matevž Krivic.

Predsednik senata dr. Lovro Šturm