23. 2. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Policijskega sindikata Slovenije, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Čeferin, Pogačnik, Novak, Koščak in partnerji, družba za opravljanje odvetniškega poklica, o. p., d. o. o., Grosuplje, na seji 23. februarja 2023

sklenilo:

1.Zahteva za oceno ustavnosti 59. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20) se zavrže.

2.Predlagatelj sam nosi svoje stroške postopka z zahtevo.

OBRAZLOŽITEV

A.

Predlagatelj izpodbija v izreku navedeno določbo. Zatrjuje, da je v neskladju z drugim odstavkom 14. člena in 22. členom Ustave, ker brez stvarnega in razumnega razloga le za posamezne skupine javnih uslužbencev oziroma zaposlenih določa davčno ugodnost, po kateri se ne glede na prvi odstavek 109. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 24/12, 30/12, 75/12, 94/12, 96/13, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19 – ZDoh-2) v letno davčno osnovo za odmero dohodnine za leto 2020 oziroma leto 2021 ne vštevajo dodatki, prejeti v času epidemije COVID-19 zaradi posebnih pogojev dela, predvsem zaradi ogroženosti zdravja in življenja na delovnem mestu zaradi izpostavljenosti COVID-19. Ta izjema naj ne bi veljala za uslužbence Policije, ki naj bi zaradi posebnih pogojev dela oziroma dela v rizičnih razmerah prav tako prejemali dodatek. Izpodbijana ureditev naj bi bila tudi arbitrarna in samovoljna ter naj bi kršila načelo enakega varstva pravic. Predlagatelj pojasnjuje, da so pravice delavcev (policistov) na podlagi izpodbijane ureditve neposredno ogrožene in da je neposredno poseženo v njihov delovnopravni in socialni položaj. Poudarja, da je plačilo za delo, katerega del so tudi dodatki, temeljna pravica delavca. Predlaga, naj Ustavno sodišče razveljavi izpodbijano določbo. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka. S tem v zvezi trdi, da je na pomanjkljivost in protiustavnost izpodbijane določbe v postopku sprejemanja Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) opozorila Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Iz tega razloga in ker naj bi se predlagatelj financiral s prispevki svojih članov ter naj ne bi razpolagal z znatnejšimi sredstvi, naj bi bilo nepravično, če bi moral nositi stroške postopka.

B.

Enajsta alineja prvega odstavka 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) določa, da lahko reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic, če so ogrožene pravice delavcev, z zahtevo začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil.

Iz odločbe Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 02049-4/2006-49 z dne 17. 12. 2018, ki jo je predlagatelj priložil zahtevi, izhaja, da se za Policijski sindikat Slovenije šteje, da je reprezentativen v "Dejavnosti za javni red in varnost" in poklicu "Policisti/policistke", ker je združen v Konfederacijo sindikatov javnega sektorja Slovenije, ki je reprezentativna za območje države v navedenih dejavnosti in poklicu (drugi odstavek 10. člena Zakona o reprezentativnosti sindikatov, Uradni list RS, št. 13/93 – v nadaljevanju ZRSin).1 Predlagatelj torej izkazuje pogoj ustrezne področne reprezentativnosti na območju države.

Skladno z ustaljeno ustavnosodno presojo je pravica reprezentativnega sindikata, da vloži zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa, omejena na pravico do izpodbijanja tistih predpisov, ki neposredno prizadenejo delovnopravni in s tem povezan socialni položaj delavcev, katerih interese predlagatelj kot reprezentativni sindikat zastopa in predstavlja.2 Iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja tudi, da abstraktna ogroženost pravic ne zadostuje, izkazana mora biti konkretna in neposredna ogroženost pravic delavcev.3 Le zmanjšanje ali poslabšanje pravic delavcev, do katerega bi lahko prišlo zaradi uveljavitve izpodbijane ureditve, samo po sebi ne zadošča za izpolnitev te procesne predpostavke.4

Predlagatelj utemeljuje ogroženost pravic delavcev z navedbami, da na podlagi izpodbijane določbe manj ugodna davčna obravnava plač policistov oziroma dodatkov ogroža njihove pravice iz pogodb o zaposlitvi ter da je prizadet njihov delovnopravni in socialni položaj. Trdi, da je zaradi izpodbijane ureditve znesek dodatka za policiste dejansko nižji oziroma da je prišlo do poslabšanja njihovega premoženjskega in socialnega položaja. Vendar pa te navedbe, ki se nanašajo na davčno obravnavo dohodka za leto 2020 oziroma leto 2021 (gre za vprašanje letne davčne osnove od dohodkov, pridobljenih v davčnem letu), v obravnavani zadevi še ne morejo zadostovati za izpolnjenost pogoja konkretne in neposredne ogroženosti pravic delavcev. Predlagatelj le na splošno zatrjuje posredno poslabšanje finančnega položaja delavcev in zmanjšanje oziroma poslabšanje njihovih pravic zaradi izpodbijane ureditve. Ker predlagatelj ni izkazal pogoja ogroženosti pravic delavcev v smislu enajste alineje prvega odstavka 23.a člena ZUstS, je Ustavno sodišče njegovo zahtevo zavrglo (1. točka izreka).

Glede na takšno odločitev se Ustavno sodišče ni spuščalo v ugotavljanje obstoja drugih procesnih predpostavk.

Predlagatelj je sicer vlogo na določenih mestih hkrati označil tudi kot pobudo. Poleg obstoja pogojev za vložitev zahteve je zatrjeval še obstoj pravnega interesa za vložitev pobude. Glede na to, da je predlagatelj izkazal, da je reprezentativni sindikat za območje države in se izpodbijana ureditev očitno ne nanaša na njegove pravice, interese oziroma pravni položaj, temveč na pravni položaj zaposlenih (delavcev – članov sindikata), ki lahko svoje pravice v zvezi z izpodbijano ureditvijo uveljavljajo v konkretnih pravnih postopkih, je Ustavno sodišče štelo, da je predlagatelj vložil zahtevo.5

Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ker upoštevaje zgoraj navedeno niso bili podani razlogi za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče sklenilo, kot izhaja iz 2. točke izreka.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnik dr. Rok Čeferin je bil pri odločanju o tej zadevi izločen. Ustavno sodišče je 1. točko izreka sprejelo s šestimi glasovi proti enim. Proti je glasovala sodnica Kogovšek Šalamon. Ustavno sodišče je 2. točko izreka sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Drugi odstavek 10. člena ZRSin določa: "Za sindikate, reprezentativne na podlagi prvega odstavka prejšnjega člena, se šteje, da imajo odločbo o reprezentativnosti, če je bila odločba izdana zvezi oziroma konfederaciji, v katero so združeni."

[2]Prim. npr. sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-74/13 z dne 11. 4. 2013, 4. točka obrazložitve, št. U-I-63/96 z dne 11. 4. 1996 (OdlUS V, 46), 4. točka obrazložitve, št. U-I-181/99 z dne 13. 4. 2000 (OdlUS IX, 91), 3. točka obrazložitve, in št. U-I-80/01 z dne 17. 5. 2001 (OdlUS X, 95), 8. točka obrazložitve.

[3]Tako npr. Ustavno sodišče v sklepu št. U-I-72/14 z dne 17. 9. 2015, 2. točka obrazložitve.

[4]Tako npr. Ustavno sodišče v sklepu št. U-I-236/13 z dne 8. 1. 2015, 2. točka obrazložitve.

[5]Glej in prim. sklep Ustavnega sodišča št. U-I-152/11 z dne 24. 5. 2012, 4. in 5. točka obrazložitve.