Jedro

Tožnika sta zahtevek spremenila zaradi okoliščin, nastalih po vložitvi tožbe, katerih obstoj v pritožbenem postopku niti ni sporen; v obravnavanem primeru gre za privilegirano spremembo tožbe. V takem primeru privolitev tožene stranke ni potrebna, sodišče pa mora spremembo dovoliti.

Zasledovanje smotrnosti dokončne ureditve razmerja ni zgolj preprečevanje, da se tekoča pravda ne obremeni preveč, temveč tudi prizadevanje, da se prihrani ali prepreči nova pravda.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se sprememba tožbe z dne 26. 5. 2025, dopolnjena dne 16. 6. 2025, dovoli.

II.Odločitev o pritožbenih stroški se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se sprememba tožbe z dne 26. 5. 2025, dopolnjena dne 16. 6. 2025, ne dopusti.

2.Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. ZPP.

Navaja, da sodišče neutemeljeno ni dopustilo razširitve tožbe tudi na orehe, ki so na zemljišču zrasli po vložitvi tožbe, pri čemer sodišče prve stopnje kot razlog zmotno navaja, da se izvedenca do preostalih orehov nista dodatno opredelila. Izvedenka kmetijske stroke je jasno navedla, da je treba orehe saditi vsaj 1o metrov od objektov, da bi se izognili poškodbam, kar velja tudi za novozrasle orehe. Opozarja na utemeljen dvom v pravilnost mnenja izvedenca gradbene stroke A. A., ki se nanaša na bistvene okoliščine v tej zadevi, in sicer glede vzdrževanja in čiščenja, mrežice na žlebovih, mahu, fasade, zastiranja svetlobe, vlage, ki jo povzročata oreha, korenin pod hišo tožeče stranke ter nastanka plesni v notranjosti hiše. Sklicuje se na stališča iz sodb VSRS II Ips 138/2018 in VSRS II Ips 78/2023, ki obravnavajo pogoje za imenovanje novega izvedenca. Zaradi mnogih napak in nejasnosti bo izvedenec A. A. moral ponovno opraviti ogled, pri čemer bo v zvezi s ponovnim ogledom tudi zaslišan na sodišču. Ob upoštevanju navedenega je zaključek sodišča, da je zadnja sprememba tožbe v nasprotju z načelom ekonomičnosti in zato ni smotrna, napačen. Zahtevek po spremenjeni tožbi temelji na isti pravni in dejanski podlagi, pri čemer se postopek z dokazovanjem ne bo bistveno zavlekel, saj bo sodišče dokaz z izvedencem gradbene stroke v vsakem primeru moralo dopolniti že zaradi odločanja o dosedanjem zahtevku. Hkrati se bo lahko po potrebi dopolnil tudi postopek z izvedenko kmetijske stroke. V nasprotnem primeru bo morala tožeča stranka v zvezi z dodatnim zahtevkom vložiti novo tožbo, kar bo povzročilo dodatne stroške, kljub temu da se novozrasli orehi nahajajo bližje kot 10 metrov od hiše. Sodišče ni upoštevalo, da se predmetna pravda vleče že 7 let in da so orehova drevesa, ki jih v času vložitve tožbe še ni bilo, vsako leto večja. Ker tožena stranka zavlačuje postopek ter med njegovim trajanjem na spornem zemljišču sadi nova drevesa oziroma dopušča njihovo rast, nato pa nasprotuje razširitvi tožbe tudi na ta novozrasla drevesa, prihaja do zlorabe procesnih pravic. Na ta način se razmerja med strankama ne bodo mogla nikoli dokončno urediti, zaradi česar bi tožeči stranki bila kršena tudi pravica iz 22. čl. Ustave RS.

3.Tožena stranka je odgovorila na pritožbo. Predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Tožnika sta vložila tožbo, s katero sta zahtevala odstranitev dveh orehov na južnem delu sosednje parcele ter višnje, češnje, češplje in ostalih dreves, ki so od meje njunih nepremičnin oddaljena manj kot 4 metre in se prav tako nahajajo na tem delu parcele. Postavila sta še opustitveni zahtevek na prepoved nadaljnjega vznemirjanja ter zahtevala plačilo zneska v višini 13.379,87 EUR. Z vlogo z dne 26. 5. 2025 sta tožbeni zahtevek spremenila tako, da sta zahtevek na odstranitev razširila še na vsa manjša orehova drevesa na južnem delu sosednje parcele, ki so se po vložitvi tožbe razrasla ob hiši tožnikov.

6.Sodišče prve stopnje spremembe tožbe ni dopustilo. Svojo odločitev je v bistvenem utemeljilo na presoji, da sta izvedenca kmetijske in gradbene stroke že izdelala izvedenski mnenji ter bila na naroku tudi zaslišana, pri čemer se v mnenjih nista opredelila do novozraslih orehov. Po oceni sodišča prve stopnje bi morala izvedenca v primeru dopustitve spremembe tožbe ponovno opraviti ogled, dopolniti mnenji ter biti znova zaslišana, kar naj bi bilo v nasprotju z načelom ekonomičnosti.

7.ZPP v drugem odstavku 184. čl. določa, da je sprememba tožbe sprememba istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. Ko je tožba vročena toženi stranki, je za spremembo potrebna njena privolitev; vendar pa lahko sodišče dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama (1. odst. 185. čl. ZPP). Privolitev tožene stranke ni potrebna, če tožeča stranka spremeni tožbo tako, da zahteva zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, iz iste dejanske podlage drug predmet ali denarni zahtevek, ali če uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek (186. čl. ZPP).

8.V obravnavanem primeru prvotni in spremenjeni tožbeni zahtevek izhajata iz iste dejanske tožbene podlage, ki temelji na prepričanju tožnikov, da morajo biti orehova drevesa od hiše in gospodarskega poslopja oddaljena najmanj 10 metrov, da se prepreči nastajanje škode ter oteževanje uporabe nepremičnin tožnikov preko mere, ki je glede na naravo in namen nepremičnin ter krajevne razmere običajna. Ob nadaljnjem upoštevanju dejstva, da sta tožnika zahtevek spremenila zaradi okoliščin, nastalih po vložitvi tožbe,

kterih obstoj v pritožbenem postopku niti ni sporen, pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v obravnavanem primeru za privilegirano spremembo tožbe. V takem primeru privolitev tožene stranke ni potrebna, sodišče pa mora spremembo dovoliti (186. člen ZPP).

9.V nadaljevanju tudi ne gre prezreti, da je že prvostopenjsko sodišče nakazalo potrebo po dopolnitvi izvedenskega mnenja izvedenca gradbene stroke,

zaradi česar se dokazni postopek v primeru dopustitve spremembe tožbe ne bo bistveno širil oz. zavlekel, kot to zatrjujejo toženci. Po presoji pritožbenega sodišča tudi ponovno angažiranje izvedenke kmetijske stroke ne bo nujno potrebno, saj je ta že podala mnenje, v katerem je predstavila splošne značilnosti navadnega oreha ter vpliv obravnavanih orehov na zdravje ljudi, zemljišče, objekte, druge rastline, padavinsko vodo in zrak. Ob upoštevanju, da so mladi orehi zrasli na istem delu parcele tožencev kot dva že obravnavana oreha, ni jasno, zakaj njene ugotovitve ne bi veljale tudi za novozrasle orehe.

10.Tudi sicer pa zasledovanje smotrnosti dokončne ureditve razmerja ni zgolj preprečevanje, da se tekoča pravda ne obremeni preveč, temveč tudi prizadevanje, da se prihrani ali prepreči nova pravda. Načelo ekonomičnosti namreč zahteva, da se, kadar je to mogoče, "izkoristi" že zbrano procesno gradivo in omogoči dokončna ureditev spora. Tako je dopustitev spremembe tožbe, ki prepreči podvajanje postopkov in izvajanje dokazov, nedvomno bolj ekonomična in posledično smotrna od zavrnitve spremembe tožbe zgolj zaradi potrebe po izvedbi dodatnega dokaza.

11.Na podlagi navedenega je torej pritožbi treba ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti (3. tč. 365. čl. ZPP), o stroških tega pritožbenega postopka pa bo odločeno skupaj z drugimi pravdnimi stroški po načelu potrebnosti in uspeha (1. odst. 151. čl. ZPP).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Uradni list, št. 26/1999.

2Kot že navedeno, so med pravdo približno dva metra od hiše tožnikov pognala nova orehova drevesa.

3Gl. VSL Sodba I Cpg 586/2022, VSM sklep I Cp 536/2024, VSM Sklep I Cp 536/2024.

4Izvedenec gradbene stroke je namreč poškodbe strehe ocenjeval zgolj na podlagi fotografij, saj se na ogledu zaradi neustreznih oz. premalo varnih lestev na streho ni želel povzpeti.

5Gl. VSL Sklep I Cp 2217/2016, VSL Sklep II Cp 1177/2018, VSL Sklep II Cp 2476/2018, pa tudi Jakšić Jure, Baghrizabehi Denis, Na kratko o spremembi tožbe in stvarni pristojnosti, Pravna praksa, št. 48, 2020, str. 11-13.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 184, 184/2, 185, 185/1, 186

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.