Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na sklep o dedovanju, ki povzema dedni dogovor. Čeprav sta se dediča dogovorila tudi o delitvi solastninske skupnosti, pa sta od trenutka zapustnikove smrti solastnika. To ugotavlja tudi sklep o dedovanju. Zemljiškoknjižno sodišče zato oba solastnika vpiše v zemljiško knjigo in ne odlaša z vknjižbo do izvedbe obligacijske prvine dednega dogovora, ki ureja delitev solastninske skupnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o vpisu lastninske pravice.

Obrazložitev

V tej zemljiškoknjižni zadevi, začeti po uradni dolžnosti, je zemljiškoknjižni referent sklenil, da se na podlagi sklepa o dedovanju vpiše lastninska pravica obeh dedičev v idealnih deležih, kakor izhajajo iz sklepa o dedovanju. Zemljiškoknjižni sodnik je ugovor obeh dedičev proti sklepu zemljiškoknjižnega referenta zavrnil. Proti sklepu zemljiškoknjižnega sodnika vlagata pritožbo oba dediča. Uveljavljata vse pritožbene razloge in sodišču predlagata, naj sklep spremeni in „razveljavi vknjižbo po solastninskih deležih“, vknjižbo pa izvede po izvedeni parcelaciji.

Dediča v pritožbi navajata, da se 3. in 7. točka dednega dogovora med seboj pobijata. 7. točka dednega dogovora naj bi bila nična. Navajata, da sta tudi vložila tožbo za ugotovitev ničnosti dednega dogovora. Ne moreta pristati, da bi se vpisala na način, ki ni bil dogovorjen ter ju obremenjuje z novimi postopki, stroški in davčnimi učinki. Delitev v naravi ni delitev po enakih delih. Z dednim dogovorom je dogovorjena obligacija delitve in ustanovljena lastninska pravica na točno določenem delu, ki je vezana na parcelacijo.

Pritožba ni utemeljena.

V trenutku smrti po samem zakonu preidejo zapustnikove pravice po idealnih deležih na dediče. Dediči se v okviru dednega dogovora, ki je sodna poravnava, lahko dogovorijo za način delitve, ki konkretizira delitev idealnih dednih deležev. Nobenega razloga ni, da bi se ne mogli dogovoriti tudi o delitvi solastninske skupnosti. To sta dediča tudi storila, kar pa ne pomeni, da je solastninska skupnost prenehala že s sklenitvijo dogovora. Vsebina dogovora v tem delu je obligacijske narave in z njo ni bila ustanovljena lastninska pravica na točno določenem delu nepremičnine, kakor zmotno meni pritožba. Takšen del v naravi vse do parcelacije še ni objekt stvarnega prava. Dedni dogovor je v tem obsegu le prvi pravni korak. V vmesnem času pa sta dediča solastnika. To sta postala s trenutkom zapustnikove smrti. Drugače preprosto ne more biti. Z odlašanjem vknjižbe bi sodišče ravnalo v nasprotju s pravnim stanjem stvari. Vknjižen bi bil namreč še vedno zapustnik, ki je mrtva oseba. Z dednim dogovorom sta dediča določila idealne deleže. Na takšno vsebino sklepa o dedovanju, ki povzema dedni dogovor, je zemljiškoknjižno sodišče vezano.

Ker pritožba ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. Hkrati je odredilo še izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa. Pooblastilo za odločitev je podano v 2. točki 3. odstavka 161. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS št. 58/2003).