Jedro

Sodišče prve stopnje je v zvezi z zagovorom, ki ga ureja drugi odstavek 85. člena ZDR-1, pravilno razlogovalo, da je v primeru, kot je tožnikov, ko delavec ne more z ničemer vplivati na ugotovljeni razlog nesposobnosti zaradi poteka izvolitve v naziv, šteti, da obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da zagovor omogoči. Kot je pravilno utemeljilo sodišče prve stopnje in pri tem upoštevalo ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, ki jo je navedlo v opombi (sodbi VS RS VIII Ips 136/2012, VIII Ips 185/2017), sta postopek habilitacije in delovnopravni položaj visokošolskega učitelja ločena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni in podredni zahtevek tožnika ter odločilo, da sam krije svoje pravdne stroške. S primarnim zahtevkom je tožnik uveljavljal nezakonitost in razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti št. ... z dne 3. 8. 2021, ugotovitev, da pogodba o zaposlitvi št. ... z dne 17. 12. 2018 za delovno mesto ... Visokošolski učitelj v nazivu Izredni profesor, šifra delovnega mesta ... ni prenehala veljati z iztekom odpovednega roka, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo in še traja, poziv na delo, priznanje delovne dobe, prijavo v matično evidenco Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter vsa obvezna socialna zavarovanja in obračun nadomestila plače v višini 3.512,42 EUR bruto mesečno, odvod davkov in prispevkov ter izplačilo neto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. dne v prihodnjem mesecu do plačila. S podrednim zahtevkom je uveljavljal plačilo denarnega povračila v višini 42.149,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka osemdnevnega izpolnitvenega roka do plačila.

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da se listine, ki jih je predložil po prvem naroku za glavno obravnavo in ki jih sodišče prve stopnje neutemeljeno ni upoštevalo, nanašajo na dejstva, nastala kasneje. Tožnik ni bil prekludiran. Izvedba dokaza z listinami ne bi zavlekla reševanja spora. Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Zmotno je ugotovilo dejansko stanje, ker ni ugotovilo, da je imela toženka možnost tožnika zaposliti na drugem delovnem mestu v skladu z 204. členom Statuta. Ta določba določa obveznost preverjanja zaposlitve ne glede na zakonske določbe, pri čemer je bil Statut UM po uveljavitvi ZDR-1 večkrat spremenjen. Toženka tožniku ni omogočila zagovora. Na zagovoru bi povedal o habilitacijskem postopku za izvolitev v naziv Docent za področje A. Če je bistveno, da je do izvolitve prišlo šele kasneje, bi izvedba zagovora spremenila odločitev o podaji odpovedi. Razlogi sodbe so sami s seboj v nasprotju. Za tožnika je veljala izjema, omogočeno mu je bilo opravljanje dela do dokončanja postopka za pridobitev naziva. Sodišče prve stopnje bi moralo odločbe razlagati v korist tožnika. O vlogi za izvolitev tožnika v naziv Izredni profesor bi lahko bilo odločeno, šele če bi bila izvolitev v naziv Redni profesor zavrnjena. Gre za predhodno vprašanje v tem sporu. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni, tako da zahtevku ugodi, oziroma jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo prereka tožnikove pritožbene navedbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti kršitev, ki ju uveljavlja pritožba. Na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje je sprejelo materialnopravno utemeljeno odločitev.

6. Pritožba neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Razlogi izpodbijane sodbe niso sami s seboj v nasprotju. Sodišče prve stopnje je v zvezi z zagovorom, ki ga ureja drugi odstavek 85. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.), pravilno razlogovalo, da je v primeru, kot je tožnikov, ko delavec ne more z ničemer vplivati na ugotovljeni razlog nesposobnosti zaradi poteka izvolitve v naziv, šteti, da obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da zagovor omogoči. Pravilno je kot nebistvene zavrnilo tožnikove navedbe, da je bil dne 19. 11. 2021 izvoljen v naziv Docent za habilitacijsko področje A., do katere je prišlo po podani odpovedi dne 3. 8. 2021, ki jih niti ni podal v zvezi s pravico do zagovora, ampak v zvezi z možnostjo nadaljevanja dela oziroma zaposlitvijo na drugem delovnem mestu.

7. Sodišče prve stopnje ni dopustilo sledečih dokazov: zapisnik 1. korespondenčne seje Katedre za A. z dne 17. 5. 2021 (A13), Merila za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev Fakultete B. (A14), dopis pooblaščenca tožnika toženki z dne 14. 1. 2022 (A15), dopis pooblaščenca toženke pooblaščencu tožnika z dne 25. 1. 2022 (A16), izpis delovnih obveznosti tožnika (A18), in sicer zaradi prekluzije (tretji odstavek 286. člena ZPP), kar tožnik v pritožbi utemeljeno graja (za listine, ki so nastale po prvem naroku za glavno obravnavo; dopustitev dokaza z listinami ne bi zavlekla reševanja spora), in zaradi nebistvenosti, kar je utemeljeno. Listine je tožnik predložil v zvezi z navedbami, da toženka ni preverjala, ali obstajajo potrebe po delu tožnika oziroma ali bi, po tem ko je bil izvoljen v naziv Docent za habilitacijsko področje A., lahko nadaljeval delo po obstoječi pogodbi oziroma po drugi pogodbi o zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji.

8. Tožnik je delo opravljal po pogodbi o zaposlitvi št. ... z dne 17. 12. 2018 za delovno mesto Visokošolski učitelj v nazivu Izredni profesor. Kot je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, je, ko mu je dne 3. 9. 2019 potekel naziv oziroma ko je bil postopek za izvolitev v naziv na podlagi pravočasne vloge tožnika (prvi odstavek 189.a člena Statuta Univerze v Mariboru – Statut UM; Ur. l. RS, št. 29/2017; UPB-12) ustavljen s sklepom rektorja št. ... z dne 3. 3. 2021 v zvezi z odločbo senata toženke št. ... z dne 28. 5. 2021, nastal razlog nesposobnosti v smislu 2. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, in sicer neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni ali drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Kot določa 204. člen Statuta, visokošolski učitelj, znanstveni delavec ali visokošolski sodelavec, ki ni bil ponovno izvoljen v naziv ali mu je naziv potekel ali mu je bil naziv odvzet, ne more več opravljati izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in umetniškega dela na univerzi.

9. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da na zakonitost presojane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 8. 2021 ne vpliva nezagotovitev zagovora, saj je šteti, da obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da zagovor omogoči. Tožnik na ugotovljeni razlog nesposobnosti – dejstvo, da mu je potekel naziv Izredni profesor za habilitacijsko področje B. in da je bil postopek za izvolitev v naziv na podlagi pravočasne vloge dokončno ustavljen, ni mogel z ničemer vplivati. V istovrstnih sporih je takšno stališče že večkrat zavzelo Vrhovno sodišče RS (sklep VIII Ips 198/2007, sodba VIII Ips 513/2008, na katero se sklicuje že sodišče prve stopnje). Tožnik neutemeljeno navaja, da bi na zagovoru povedal o habilitacijskem postopku za izvolitev v naziv Docent za področje A. Tovrstnih navedb pred sodiščem prve stopnje niti ni podal (nedopustne pritožbene novote, prvi odstavek 337. člena ZPP); pravico do zagovora je povezoval le z navedbami o vloženi tožbi zoper odločitev o ustavitvi postopka habilitacije oziroma izvolitve v naziv Izredni profesor za področje B. oziroma sami tej odločitvi.

10. Kot je pravilno utemeljilo sodišče prve stopnje in pri tem upoštevalo ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, ki jo je navedlo v opombi (sodbi VS RS VIII Ips 136/2012, VIII Ips 185/2017), sta postopek habilitacije in delovnopravni položaj visokošolskega učitelja ločena. Tožnik že s potekom habilitacije v naziv Izredni profesor za habilitacijsko področje B. 3. 11. 2019 ne bi več izpolnjeval pogojev za zasedbo delovnega mesta Visokošolski učitelj, če ne bi šlo za izjemo po prvem odstavku 189.a člena Statuta UM. Na podlagi te določbe je lahko do dokončnosti postopka za pridobitev naziva opravljal dotedanje pedagoško in raziskovalno delo kljub poteku veljavne izvolitve v naziv. Gre za postopek, ki se je začel po prošnji tožnika z dne 27. 2. 2019. 11. Tožnik v pritožbi neutemeljeno oporeka pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bil postopek, ki se je začel po prošnji z dne 27. 2. 2019, z dokončno odločbo – sklepom rektorja št. ... z dne 3. 3. 2021 v zvezi z odločbo senata toženke št. ... z dne 28. 5. 2021 – ustavljen. Razlogi za ustavitev zaradi že izpostavljene ločenosti postopka habilitacije in delovnopravnega položaja delavca ne morejo biti presojani v tem sporu niti kot predhodno vprašanje.

12. 204. člen Statuta UM, na katerega se sklicuje tožnik v pritožbi, določa, da visokošolski učitelj, znanstveni delavec ali visokošolski sodelavec, ki ni bil ponovno izvoljen v naziv ali mu je naziv potekel ali pa mu je bil naziv odvzet, ne more več opravljati izobraževalnega, znanstvenoraziskovalnega in umetniškega dela na univerzi, zato se skladno z delovnopravno zakonodajo preveri, ali mu je mogoče ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi; če take možnosti ni ali delavec ne sprejme ponudbe za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, mu preneha pogodba o zaposlitvi, kot to določajo zakon, kolektivna pogodba ali splošni akt univerze. Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo, da navedena določba glede preverjanja napotuje na delovnopravno zakonodajo, ki tovrstne obveznosti delodajalca od uveljavitve ZDR-1 ne določa več. Poleg tega se 204. člen Statuta UM lahko nanaša le na preverjanje možnosti zaposlitve, ki bi se opravljala brez naziva, kar je toženka storila v marcu 2021. Tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi ne navaja nobene takšne zaposlitve, ampak le izpostavlja naziv Docent za habilitacijsko področje A., ki glede na dejstvo, da je bil pridobljen z odločbo z dne 19. 11. 2021 (več kot tri mesece) po podani odpovedi, na zakonitost odpovedi ne more vplivati.

13. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

14. Odločitev, da tožnik, ki s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP.