Jedro

Ugotovljeno je bilo, da se je tožena stranka vselila v stanovanje brez pogodbe. S tem so podane okoliščine, na podlagi katerih je po 58. čl. stanovanjskega zakona lastnik upravičen kadarkoli zahtevati izpraznitev stanovanja.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da morata toženca izprazniti stanovanje v stavbi L. in ga izročiti tožeči stranki. Ugotovilo je, da sta se toženca vselila v sporno stanovanje dne 20.2.1992 brez pogodbe s tožečo stranko kot lastnico in torej bivata v stanovanju brez pravnega naslova. Zato je na podlagi 58. čl. stanovanjskega zakona izpraznitveni zahtevek tožeče stranke utemeljen.

Sodišče druge stopnje je z enakimi razlogi zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo prve stopnje.

To sodbo izpodbija prva toženka z vlogo, ki je naslovljena kot prošnja za obnovo postopka, ki pa jo je glede na njeno vsebino mogoče šteti za revizijo, saj ne navaja obnovitvenih razlogov. Navaja potek dogodkov in opisuje svoje težke stanovanjske in socialne razmere. Poudarja, da dela kot medicinska sestra pri tožeči stranki. Ta je prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice J. ponudila odkup stanovanja v času, ko je že umrl. To dokazuje, da tožeča stranka sploh ni vedela za sporno stanovanje. Zato meni, da ni prav, da tožeča stranka preganja njo kot medicinsko sestro, soglašala pa bi s prodajo stanovanja J., ki sploh ni bil v nobenem razmerju z njo. Navaja, da je poskusila vse, da bi prišla do stanovanja, vendar ji ni uspelo in se zdaj z otrokom nima kam preseliti. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Sodišče prve stopnje je opravilo postopek po 390. členu zakona o pravdnem postopku in vročilo revizijo tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter tedanjemu Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil. Revizija ni utemeljena.

Ni dvoma, da so razmere, ki jih opisuje toženka, zanjo in za njeno družino težke. Toda okoliščine, na katere se sklicuje, ne vplivajo na njeno pravico do uporabe spornega stanovanja. Za odločanje v tej zadevi je namreč pomembno samo vprašanje, ali se je tožena stranka vselila v sporno stanovanje v skladu z določbami stanovanjskega zakona (Ur.l. RS št. 18/91 in 21/94). Glede tega pa je ugotovljeno, da toženka nima najemne pogodbe s tožečo stranko kot lastnikom stanovanja in da tudi ne zatrjuje nobenega dejstva, na podlagi katerega bi bilo mogoče šteti izpraznitveni zahtevek po 58. čl. stanovanjskega zakona za neutemeljen. Tudi če tožeča stranka ni imela urejene evidence svojih stanovanj in tudi če so sodelavci, upoštevajoč toženkine težke razmere, toženko opogumljali k vselitvi v sporno stanovanje, to ne more vplivati na toženkin status v spornem stanovanju. Zato teh okoliščin sodišče ne more upoštevati.

Ugotovljeno je bilo, da se je tožena stranka vselila v stanovanje brez pogodbe. S tem so podane okoliščine, na podlagi katerih je po 58. čl. stanovanjskega zakona lastnik upravičen kadarkoli zahtevati izpraznitev stanovanja. Odločitev sodišč prve in druge stopnje je pravilna.

Ker revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo prve toženke kot neutemeljeno (393. čl. zakona o pravdnem postopku).