Jedro

Primerna opredelitev obveznosti v izvršilnem naslovu ne sme puščati nobenih dvomov o tem kakšna obveznost je dolgovana in od izvršilnega sodišča ne sme zaradi načela stroge formalne legalitete terjati dodatnega vsebinskega odločanja. Vsi elementi za določitev obsega obveznosti morajo izhajati iz samega izvršilnega naslova. Ugotavljanje plačil na podlagi te pogodbe je terjalo dodatno vsebinsko odločanje izvršilnega sodišča, ki ni temeljilo na upnikovih kvalificiranih listinah.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se spremeni sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani: - I. točki izreka, kolikor se nanaša na zavrnitev ugovora dolžnika v ostalem delu, in - II. točki izreka tako, da se glasita: ″- Ugovoru dolžnika se ugodi tudi v ostalem izpodbijanem delu, sklep o izvršbi z dne 7. 7. 2016 se v njem razveljavi in se zavrne predlog za izvršbo.

- Upnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti dolžniku 1.180,76 EUR stroškov ugovornega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje dalje do plačila.″

II. Upnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti dolžniku 1.236,76 EUR stroškov tega pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom delno ugodilo ugovoru dolžnika glede izterjave zakonskih zamudnih obresti od glavnice od 21. 2. 1996 dalje, v tem delu razveljavilo sklep o izvršbi z dne 7. 7. 2016 in v zavrnilo predlog za izvršbo, v ostalem je zavrnilo ugovor dolžnika (I. točka izreka). Sklenilo je še, da dolžnik sam nosi stroške ugovornega postopka (II. točka izreka). Ugotovilo je, da so na podlagi zapisnika z dne 26. 5. 1993 navzoče stranke sklenile sporazum, s katerim so ugotovile, da obstoji terjatev upnika za obveznosti dolžnikov po zastavni pogodbi z dne 26. 5. 1993 v znesku 700.000,00 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke ... na dan plačila z obrestmi. Nadalje so soglašale, da se za zavarovanje upnikove denarne terjatve ustanovi zastavna pravica v korist upnika pri nepremičninah, kakor izhaja iz zastavne pogodbe, ki je sestavni del sporazuma. Iz pogodbe o obročnem odplačilu dolga med upnikom in B. D. z dne 21. 5. 2016 je razvidno, da je dolžnica s pogodbo o obročnem kreditu z dne 7. 4. 2013 najela pri banki ... d.d. kredit, kreditodajalec je zavaroval kredit pri upniku z zavarovalno polico z dne 7. 6. 1993 na podlagi pogodbe o zavarovanju kreditov malemu gospodarstvu. Ker dolžnica B. D. ni poravnala kredita ob zapadlosti, je nastopil zavarovalni primer, zaradi česar je moral upnik poravnati dolg banki. Iz pogodbe o obročnem plačilu z dne 21. 5. 1996 je razvidno, da je upnik plačal banki 70.197.916,40 SIT in sicer: 12. 7. 1994 znesek 15.000.000,00 SIT, 14. 10. 1994 znesek 15.000.000,00 SIT, 19. 10. 1994 znesek 15.000.000,00 SIT in 15. 11. 1994 znesek 25.197.916,40 SIT. Iz pogodbe izhaja, da je s plačilom namesto dolžnice upnik za plačane zneske pridobil regresno pravico do dolžnice, ki se zavaruje, da bo upniku poplačala dolg, skladno s pogodbo. Ker je sestavni del zapisnika sama pogodba, se zapadlost terjatve dokazuje tudi s to pogodbo. V skladu z besedilom sporazuma in ostale dokumentacije (sklenjene zastavne pogodbe, predloga za zavarovanje, police, pogodbe o obročnem plačilu z dne 17. 12. 1997), ki izkazuje nastanek zavarovalnega primera, in dejstvo, da terjatev zapade v plačilo, ko in če upnik zaradi nastopa zavarovalnega primera po pogodbi o zavarovanju potrošniških kreditov malemu gospodarstvu izpolni katerokoli dolžnikovo obveznost po kreditni pogodbi med dolžnico B. Dr. in upnikom, je upnikova terjatev zapadla. Obstoj in zapadlost terjatve sta upnik in dolžnica B. D. ugotovila s pogodbo z dne 21. 5. 1996 o obročnem odplačilu dolga. Ugotovila sta višino terjatve, s tem se je izpolnil pogoj iz drugega odstavka 20. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) o potrebnosti izvršljive terjatve za pravilno dovolitev izvršbe.

2. Zoper I. točko izreka, kolikor se nanaša na zavrnitev ugovora v ostalem delu, in II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ. V pritožbi navaja, da so se stranke s sporazumom iz zapisnika z dne 26. 5. 1993 sporazumele o obstoju terjatve, kot jo izkazuje priložena zastavna pogodba z dne 26. 5. 1993, pri čemer so bile obveznosti dolžnikov po besedilu sporazuma opredeljene v pogodbi. Ta je upnikovo terjatev opredeljevala kot bodočo obveznost dolžnika povrniti upniku zneske, ki bi jih ta morebiti v bodočnosti plačal zanje kreditodajalcu kot pogojno terjatev, za katero je bila v času sklepanja pogodbe in sporazuma znana zgolj maksimalna višina (700.000,00 DEM s pripadki). Vsebina izvršilnega naslova pomeni, da bi morali biti podani pogoji po drugem odstavku 20. člena ZIZ (formalni vidik) oziroma prvem odstavku 26. člena ZIZ (materialni vidik). Upnik bi moral z javno ali po zakonu overjeno listino dokazati nastop pogojev, ki so navedeni v pogodbi z dne 26. 5. 1993, na katero se sklicuje sporazum z dne 26. 5. 1993 kot izvršilni naslov. Prvostopenjsko sodišče je ugotovitev izpolnitve pogoja in s tem višine ter zapadlosti terjatve utemeljilo s sklicevanjem na pogodbo o obročnem odplačilu dolga z dne 21. 5. 1996, kar je nezakonito in nepravilno ter v nasprotju z zakonskimi določbami. Pogodba je zasebna listina med enim od sodolžnikov in upnikom, ne javna ali po zakonu overjena listina. Ker pogoj, po katerem po izvršilnem naslovu nastopi terjatev, ni dokazan z javno ali po zakonu overjeno listino, bi ga moral upnik dokazati s pravnomočno odločbo pravdnega sodišča (tretji odstavek 30. člena ZIZ in drugi odstavek 26. člena ZIZ).

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo upniku s pozivom, odgovora ni vložil. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Upnik je vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, pri čemer sta odločilni listini zapisnik o sporazumu Temeljnega sodišča v Celju, enota v Šmarju pri Jelšah z dne 26. 5. 1993 in zastavna pogodba z istim datumom, na katero se sklicuje zapisnik o sporazumu. Ker sta bili listini sklenjeni 26. 5. 1993, je treba materialnopravna vprašanja v zvezi z izvrševanjem obveznosti iz njiju presojati po merilih, ki jih je določal v času nastanka obveznosti veljaven zakon1. To je Zakon o izvršilnem postopku (v nadaljevanju: ZIP), ki je v drugem odstavku 251.c člena določal, da ima podpisani zapisnik o sporazumu strank iz prvega odstavka tega člena moč sodne poravnave.

6. Sodna poravnava je v skladu z 19. členom ZIP izvršljiva, če je terjatev iz poravnave zapadla. Zapadlost se dokazuje z zapisnikom o poravnavi, z javno listino ali po zakonu overjeno listino. Zapadlost, katere ni mogoče dokazati na način iz drugega odstavka tega člena, se dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku, s katero se ugotavlja, da je terjatev zapadla. Po prvem in drugem odstavku 23. člena ZIP sodišče dovoli izvršbo, ki je odvisna od poprejšnje izpolnitve kakšne upnikove obveznosti ali od nastopa kakšnega pogoja, če upnik z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da obveznost izpolni oziroma da je pogoj nastopil. Izpolnitev obveznosti oziroma nastop pogojev se dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku, če upnik tega ne more dokazati na način, ki je določen v prvem odstavku tega člena. Povzete določbe ZIP so izraz načela formalne legalitete, ki zahteva, da se dospelost terjatve v izvršilnem postopku dokazuje samo z določenimi listinami: zapisnikom o poravnavi, drugo javno listino ali po zakonu overjeno listino. Če takšnih listin ni ali se iz teh listin ne more zanesljivo ugotoviti dospelost terjatve, tedaj se dospelost terjatve dokazuje z odločbo v pravdnem ali upravnem postopku2. Primerna opredelitev obveznosti v izvršilnem naslovu ne sme puščati nobenih dvomov o tem kakšna obveznost je dolgovana in od izvršilnega sodišča ne sme zaradi načela stroge formalne legalitete terjati dodatnega vsebinskega odločanja. Vsi elementi za določitev obsega obveznosti morajo izhajati iz samega izvršilnega naslova3. Sodišče prve stopnje je vpogledalo v odločilni listini in ugotovilo, da obstoji terjatev upnika za obveznosti dolžnikov po zastavni pogodbi z dne 26. 5. 1993, ki je sestavni del tega sporazuma (7. točka obrazložitve). Sporazum o zavarovanju se torej sklicuje na zastavno pogodbo, kot sestavni del sporazuma, zato ju ni mogoče ločeno obravnavati4, temveč skupaj.

7. Iz zastavne pogodbe z dne 26. 5. 1993 izhaja dogovor strank, da je zavarovalnica pripravljena prevzeti obveznost zavarovanja odobrenega kredita pri kreditojemalcu pod pogojem, da zastavniki zastavijo zavarovalnici svoje nepremičnine v zavarovanje njene morebitne regresne terjatve do dolžnika. Terjatev zavarovalnice do zastavnikov nastopi takoj, ko in če zavarovalnica zaradi nastopa zavarovalnega primera po pogojih iz pogodbe o zavarovanju kreditov malemu gospodarstvu izpolni katerokoli dolžnikovo obveznost po kreditni pogodbi (priloga A1 priloženega spisa In 93/00038). Torej je pogoj za zapadlost upnikove terjatve plačilo obveznosti kreditojemalke in s tem nastanek regresne terjatve upnika do zastaviteljev. Dolžnik utemeljeno navaja, da iz samega zapisnika o sporazumu zavarovanju denarne terjatve, katerega sestavni del je zastavna pogodba, ne izhaja izpolnitev tega pogoja. Utemeljeno dodaja, da ga je sodišče prve stopnje ugotavljalo na podlagi pogodbe o obročnem odplačilu dolga med upnikom in kreditojemalko z dne 21. 5. 1996, v katerem sta ugotovila plačila upnika kreditodajalcu po zavarovalni pogodbi in plačila kreditojemalke. Prav ima tudi, da gre za zasebno listino, ne za javno ali po zakonu overjeno listino in da ni bil stranka pogodbe o obročnem odplačilu dolga z dne 21. 5. 1996. Ugotavljanje plačil na podlagi te pogodbe je terjalo dodatno vsebinsko odločanje izvršilnega sodišča, ki ni temeljilo na upnikovih kvalificiranih listinah iz drugega in tretjega odstavka 19. člena ZIP ter prvega in drugega odstavka 23. člena ZIP. Ker upnik ni izkazal izpolnitve pogoja, to je plačila obveznosti kreditojemalke in nastanka regresne terjatve, s kvalificiranimi listinami, je bil utemeljen ugovor dolžnika tudi v ostalem delu. Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo listine, njegova odločba se je opirala samo na te dokaze. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi in ustrezno spremenilo sklep v izpodbijanem delu (2. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Posledično je ugodilo dolžnikovemu zahtevku za povrnitev stroškov ugovornega postopka. Ti predstavljajo nagrado pooblaščenca za sestavo ugovora 2000 točk po 6. točki tar. št. 27 OT, 2 % materialnih stroškov od 1000 točk po 11. členu OT in 1 % materialnih stroškov od 1000 točk po isti določbi (ne zahtevanih 2 % nad 1000 točk5), 22 % DDV in sodno takso 44,00 EUR. Skupaj znašajo stroški ugovornega postopka 1.180,76 EUR. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS 1/2006. 8. Dolžnik je uspel s pritožbo, zato je upravičen do stroškov tega pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Ti predstavljajo nagrado pooblaščenca za sestavo pritožbe 2000 točk po 6. točki tar. št. 27 OT, 2 % materialnih stroškov od 1000 točk po 11. členu OT in 1 % materialnih stroškov od 1000 točk po isti določbi (ne zahtevanih 2 % nad 1000 točk6), 22 % DDV in sodno takso 100,00 EUR. Skupaj znašajo stroški tega pritožbenega postopka 1.236,76 EUR. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS 1/2006. 1 Sklepi VSC I Ip 895/2008, VSL II Ip 4337/2010, VSL I Ip 2025/2008, sodba VSL I Cpg 864/2010. 2 B. Starović, Komentar Zakona o izvršnom postupku, Intermex Beograd 2007, stran 146. 3 Sklepa VSM I Ip 859/2012, VSL I Ip 748/2015. 4 Sklepi Vrhovnega sodišča RS II Ips 582/1998, II Ips 544/1999, sklepa VSL III Cp 727/2000, VSC I Ip 895/2008. 5 Sklepi VSL I Cp 1472/2017, I Cp 2850/2016, II Cp 1806/2016. 6 Sklepi VSL I Cp 1472/2017, I Cp 2850/2016, II Cp 1806/2016.