Jedro

Vloga sodišč po ZPND je, da v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovijo varstvo žrtev družinskega nasilja. Ker pa so družinska in partnerska razmerja po naravi stvari tudi konfliktna, za sodišče, ki odloča o predlogu za izrek ukrepov po ZPND, ni pomembno le vprašanje, ali določeno ravnanje predstavlja nasilje ali ne, temveč ali predstavlja takšno nasilje, da je poseg v družinsko skupnost oziroma zasebnost utemeljen. Sodišče mora najti mejo med konfliktnimi položaji, ki naj jih ljudje kot nosilci medčloveških odnosov rešujejo sami, in položaji, kjer ne gre zgolj za to, da so posamezniki žrtve medsebojnih odnosov, marveč v resnici za to, da so žrtve nasilnih dejanj, ter gre za takšno raven nasilja, ki terja poseg v družinsko skupnost oziroma zasebnost.

Ukrep prepovedi približevanja in vstopa v stanovanje ne izključuje z ukrepom po 21. členu ZPND, ukrepi se dopolnjujejo in omogočajo celovito zaščito žrtev nasilja.

Izrek

I.Pritožbi predlagateljev zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 29. 10. 2024 se ugodi in se navedeni sklep v V. točki izreka razveljavi v delu, v katerem je zavrnjen predlog za izrek ukrepa prepustitve stanovanja v skupni rabi, in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka v zvezi s sklepom sodišča prve stopnje z dne 29. 10. 2024 se pridrži za končno odločbo.

III.Pritožbi predlagateljev zoper sklep z dne 25. 3. 2025 se ugodi in se izpodbijani sklep v I. točki izreka spremeni tako, da se ugovor nasprotnega udeleženca zavrne tudi v delu, ki se nanaša na trajanje prepovedi, izrečenih v I. točki izreka v povezavi z II. točko izreka sklepa z dne 29. 10. 2024.

IV.Pritožba nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 25. 3. 2025 se zavrne in se navedeni sklep v izpodbijanem delu (II. in III. točka izreka) potrdi.

V.Udeleženci sami krijejo stroške pritožbenega postopka v zvezi s sklepom sodišča prve stopnje z dne 25. 3. 2025.

Obrazložitev

O pritožbi predlagateljev zoper sklep z dne 29. 10. 2024

1.Sodišče prve stopnje je s tem sklepom nasprotnemu udeležencu za obdobje 12 mesecev od 9. 11. 2024 dalje prepovedalo:

-zadrževati in približevati se naslovu A na razdalji manj kot 200 metrov ter vstopiti v stanovanjsko hišo na navedenem naslovu;

-zadrževati in približevati se naslovu B, kjer dela predlagateljica E. E., na razdalji manj kot 200 metrov;

-zadrževati in približevati se naslovu C, kjer mladoletni F. F. in G. F. obiskujeta glasbeno šolo (v času teoretičnega pouka oziroma nauka o glasbi), na razdalji manj kot 200 metrov;

-zadrževati in približevati se naslovu D, v času, ko mladoletni F. F. in G. F. obiskujeta pihalni orkester, na razdalji manj kot 200 metrov;

-zadrževati in približevati se naslovu H, kjer mladoletni F. F. in G. F. obiskujeta pouk instrumenta, na razdalji manj kot 200 metrov;

-navezovati stike s predlagatelji na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in preko tretjih oseb;

-vzpostaviti vsakršno srečanje s predlagatelji (I. točka izreka).

2.Sodišče je še sklenilo, da navedene prepovedi ne veljajo v obsegu, ki bi bil potreben za izvajanje stikov nasprotnega udeleženca z mladoletnima otrokoma udeležencev tega postopka in ki ga določi sodišče v postopku zaradi varstva koristi otroka (II. točka izreka), za primer kršitve prepovedi iz I. v zvezi z II. točko izreka tega sklepa je nasprotnemu udeležencu izreklo denarno kazen v višini 500 EUR (III. točka izreka), kar so predlagatelji zahtevali več ali drugače (to je izrek ukrepa prepustitve stanovanja v skupni rabi in določitev denarne kazni nad 500 EUR) je sodišče prve stopnje zavrnilo (V. točka izreka).

3.2. Zoper zavrnilni del sklepa (glede predloga za prepustitev stanovanja na podlagi 21. člena ZPND) so se pravočasno pritožili predlagatelji. Uvodoma navajajo, da jih je PP obvestila o zaključku policijske preiskave in da je bila zoper nasprotnega udeleženca na okrožno državno tožilstvo podana kazenska ovadba v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po členu 191/I KZ-1. Ne strinjajo se z ugotovitvami sodišča, da niso podali konkretnih navedb in dokazov, ki bi narekovali izrek ukrepa prepustitve stanovanja in utemeljevali njegovo trajanje, ter da je s prepovedjo približevanja naslovu bivanja v zadostni meri poskrbljeno za varnost predlagateljev pred nasilnim vedenjem nasprotnega udeleženca v njihovem bivanjskem okolju za naslednjih 12 mesecev. Do izdaje odredbe PP o prepovedi približevanja so prebivali v skupni hiši, katere solastnika sta prva predlagateljica in nasprotni udeleženec, vsak do ene polovice. Podali so konkretne navedbe o strahu in stresu, ki so mu izpostavljeni zaradi ravnanja nasprotnega udeleženca, da se bojijo za svoje zdravje in življenje, zaradi česar potrebujejo varno in mirno okolje. Odločitev sodišča prve stopnje predstavlja odmik od ustaljene sodne prakse (VSL sklepa IV Cp 3095/2015 in IV Cp 679/2019). Namen ukrepov za preprečevanje nasilja je v zaščiti žrtve in v tem, da si v času veljavnosti ukrepa zagotovi trajno varnost pred nasiljem, pri čemer ima varnost žrtve prednost pred premoženjskimi interesi lastnika. Zadoščeno je pogoju, ki je določen za izdajo predmetnega ukrepa, in sicer, da so žrtve in povzročitelj nasilja živeli v skupnem gospodinjstvu (VSL sklep IV Cp 2649/2016). Žrtev naj bi si v času veljavnosti ukrepa poiskala trajnejše varstvo oziroma bi si zagotovila trajno varnost pred nasiljem oziroma nasilnežem, kar bodo predlagatelji lahko storili le z izrekom zavrnjenega ukrepa. Glede na to, da je stanovanjska hiša skupno premoženje, ki ga bo treba razdeliti in bo postopek delitve verjetno kmalu pričet, bo na ta način predlagateljem zagotovljeno varno in domače prebivališče za ves čas trajanja ukrepa, kar je bistvenega pomena. Ukrep prepovedi približevanja in vstopanja v skupno nepremičnino ne zadostuje. Prepustitev stanovanja v izključno rabo jim daje pravico, da lahko ves ta čas bivajo v nepremičnini, brez možnosti, da bi morali nepremičnino zaradi morebitnih drugih odločitev sodišča zapustiti prej.

4.3. V odgovoru na pritožbo nasprotni udeleženec pritrjuje argumentaciji sodišča glede delne zavrnitve predloga in predlaga zavrnitev pritožbe.

5.4. Pritožba je utemeljena.

6.5. V skladu s prvim odstavkom 21. člena ZPND sodišče lahko naloži povzročitelju nasilja, ki živi ali je živel v skupnem gospodinjstvu z žrtvijo, da mora stanovanje v skupni uporabi prepustiti žrtvi v izključno uporabo v obsegu, kot ga je imel v uporabi sam.

7.6. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da sodišče predlogu predlagateljev za izrek ukrepa po 21. členu ZPND ni ugodilo, ker v zvezi s tem niso podali nobenih konkretnih navedb in dokazov, ki bi narekovali izrek predlaganega ukrepa in utemeljevali njegovo trajanje, poleg tega pa je nasprotnemu udeležencu že izrečena prepoved vstopa v stanovanjsko hišo, kjer prebivajo predlagatelji ter prepoved zadrževanja in približevanja naslovu bivanja na razdalji manj kot 200 metrov, s čimer bo po oceni sodišča v zadostni meri poskrbljeno za varnost predlagateljev pred nasilnim vedenjem nasprotnega udeleženca v njihovem bivanjskem okolju naslednjih 12 mesecev.

8.7. Odločitev o zavrnitvi predloga za prepustitev stanovanja v skupni rabi ni pravilna. Ključno je, kakšen je bil režim bivanja udeležencev postopka v času izvajanja nasilnih dejanj.1 Med udeleženci postopka ni bilo sporno, da so takrat skupaj bivali v stanovanjski hiši. Ni pomembno, da se je nasprotni udeleženec po izrečenih ukrepih prepovedi približevanja (s strani policije in sodišča prve stopnje) iz skupnega bivališča odselil. Izhajati je treba iz namena varstva po 21. členu ZPND, ki je v tem, da se je v primeru nasilja iz stanovanja v skupni rabi (ne glede na lastniška ali druga razmerja) dolžan umakniti nasilnež in ne žrtev; gre za reševanje akutne situacije. V obravnavani zadevi izkazana nasilna dejanja, ki niso časovno oddaljena in ki so narekovala izrek prepovedi približevanja in vstopa v stanovanje, predstavljajo ustrezno podlago za hkraten izrek ukrepov po 21. členu ZPND. Tudi pregled sodne prakse2 pokaže, da se ukrep prepovedi približevanja in vstopa v stanovanje ne izključuje z ukrepom po 21. členu ZPND, ukrepi se dopolnjujejo in omogočajo celovito zaščito žrtev nasilja.

9.8. Ukrep iz 21. člena ZPND pa ni namenjen temu, da bodo predlagatelji varovani ves čas postopka delitve skupnega premoženja oziroma preprečitvi možnosti, da bi morali nepremičnino zapustiti prej na podlagi morebitnih drugih odločitev sodišča, kot je mogoče razumeti pritožbene navedbe.

10.9. Zaradi navedenega je višje sodišče pritožbi predlagateljice ugodilo, sklep sodišča prve stopnje z dne 29. 10. 2024 v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrača sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in prvim odstavkom 22.a člena ZPND).

11.10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 22. člena ZPND.

O pritožbah predlagateljev in nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 25. 3. 2025

12.11. Z navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 29. 10. 2024 delno ugodilo in trajanje prepovedi skrajšalo na 6 mesecev (I. točka izreka), v preostalem delu je ugovor nasprotnega udeleženca zavrnilo (II. točka izreka) in še odločilo, da predlagatelji in nasprotni udeleženec krijejo vsak svoje stroške postopka po ugovoru (III. točka izreka).

13.12. Zoper navedeni sklep so se pravočasno pritožili predlagatelji in nasprotni udeleženec.

Pritožba predlagateljev

14.13. Predlagatelji se ne strinjajo s skrajšanjem dobe trajanja prepovedi oziroma z razlogi zanjo, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje, tj. ugoditev pritožbi nasprotnega udeleženca v postopku I Ks 000/2014 z dne 14. 11. 2024 (s katerim je bil predlog za podaljšanje prepovedi približevanja oškodovanke zavrnjen) ter dejstvo, da se je nasprotni udeleženec takoj po odrejeni prepovedi približevanja odselil in doslej izrečenih ukrepov ni kršil. Sodišče je prezrlo, da je nasprotni udeleženec prekomerno uživa alkohol in da se Društvo za nenasilno komunikacijo (DNK) in Društvo abstinent oziroma drug program ni vključil. Iz dopisa DNK z dne 5. 2. 2025 izhaja, da zanika vsakršno nasilje in ne vidi potrebe po spreminjanju vedenja. To kaže, da je nasprotni udeleženec še vedno nekritičen do svojih ravnanj in je v fazi zanikanja težav, ki so izkazane, kar pomeni, da bo s svojim početjem nadaljeval po izteku ukrepov, saj takrat ne bodo več v veljavi prepovedi, ki jih sedaj sicer upošteva. Ker težave z alkoholom niso odpravljene, bi sodišče ob testu sorazmernosti moralo upoštevati tudi to pomembno dejstvo. V zadevi IV Cp 927/2021 z dne 8. 6. 2021 je sodišče zaradi nasilnih ravnanj povezanih z alkoholom izreklo ukrepe za obdobje 12 mesecev. Pritožniki opozarjajo še na odločbo VSL sklep IV Cp 2073/2022 z dne 28. 12. 2022. Tudi zaključek v sklepu I Ks 000/2024, da s strani osumljenca predloženi dokazi ne omajajo utemeljenega suma storitve očitanega kaznivega dejanja, jasno dokazuje verjetnost izkazanega psihičnega in fizičnega nasilja in utemeljen sum storitve kaznivega dejanja nasilja v družini. Tudi v sklepu I Ks 000/2024 z dne 20. 9. 2024 je izpostavljeno, da nasilje iz verbalnega prerašča v fizično, da je nasprotni udeleženec do oškodovanke oziroma predlagateljice nasilen tudi v prisotnosti dveh mladoletnih otrok, zato naj bi bili podani konkretni razlogi za sum, da bo nasprotni udeleženec tudi v prihodnje nadaljeval z nasilnimi ravnanji nad oškodovanko tudi vpričo mladoletnih otrok, še zlasti zato, ker pogosto uživa alkohol, do česar je popolnoma nekritičen. Sodišče je nepravilno odločilo tudi glede stroškov postopka, ki jih je nasprotni udeleženec dolžan povrniti v breme proračuna Republike Slovenije.

15.14. V odgovoru na pritožbo nasprotni udeleženec poudarja, da se v stanovanjsko hišo na naslovu A ne namerava več vrniti, saj se prve predlagateljice izredno boji in ne želi biti več del njenih igric. Zanika težave z alkoholom in nasilje ter opozarja na načelo sorazmernosti. Predlaga zavrnitev pritožbe.

16.15. Pritožba je utemeljena.

17.16. Sodišče prve stopnje je ugovoru nasprotnega udeleženca ugodilo glede trajanja ukrepov, določenih s sklepom z dne 29. 10. 2024, in sicer jih je z 12 mesecev skrajšalo na šest mesecev.

18.17. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožniki, da je glede na ugotovljena dejstva trajanje izrečenih ukrepov za dobo dvanajst mesece sorazmerno stopnji nasilja in ogroženosti predlagateljev. Res je, da se je nasprotni udeleženec umaknil iz hiše, da do nasilnih dejanj ni več prihajalo in da sta udeleženca že sprožila postopek za ureditev razmerij glede mladoletnih otrok, vendar je treba ustrezno ovrednotiti tudi nekritičen odnos nasprotnega udeleženca do v postopku ugotovljenih nasilnih dejanj, predvsem psihičnega nasilja3 , katerega žrtvi sta tudi mladoletna otroka, ki je bilo v postopku izkazano s številnimi dokazi, zlasti z izjavama sinov policiji in CSD. Ker otroka stike z nasprotnim udeležencem zaenkrat odklanjata, je po presoji pritožbenega sodišča potreben daljši čas, da se obravnavana družinska situacija umiri, stiki postopno vzpostavijo in se ju zaenkrat ne izpostavlja možnosti, da se nasprotni udeleženec vrne v skupno stanovanjsko hišo oziroma po lastni presoji vzpostavlja stike. Z odločitvijo sodišča prve stopnje so/bi v sklepu z dne 29.10. 2024 določene prepovedi prenehale 9. 5. 2025. Glede na to, da nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo navaja, da se v stanovanjsko hišo nikoli ne bo vrnil, tudi v njegove pravice ne bo nesorazmerno poseženo.

18. Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbi predlagateljev ugodilo in izpodbijani sklep z dne 25. 3. 2025 spremenilo tako, kot izhaja iz III. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 22.a člena ZPND).

Pritožba nasprotnega udeleženca

19.Nasprotni udeleženec izpodbijanemu sklepu očita, da je nezakonit, da je obremenjen z zmotno ugotovljenim dejanskim stanjem, absolutno bistveno kršitvijo postopka in da krši ustavno zagotovljene človekove pravice in temeljne svoboščine.

Sodišče prve stopnje je neobrazloženo zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem prič K. K. in L. L. Nasprotni udeleženec je večkrat izpostavil, da je bil K. K. velikokrat prisoten v hiši in njeni okolici, da je obema udeležencema redno servisiral avtomobile, predlagateljici celo pomagal pri izbiri novega avtomobila in podobno. Večkrat je priskočil na pomoč z delom okoli hiše, zaradi česar je videval oba mladoletna otroka. K. K. je, tako kot priči M. M. in N. N., bližnji sosed udeležencev in bi potrdil, da nasprotni udeleženec nima težav z alkoholom in da nikoli ni bil psihično ali fizično nasilen do predlagateljev, da je imel do otrok lep odnos, se z njima igral, ju vzgajal in se družil ter skrbel za gospodinjstvo. Tudi L. L. bi znala povedati, da nasprotni udeleženec ni nasilen človek in da ni alkoholik, lahko bi potrdila tudi izjemne dosežke glasbene šole. Zaradi navedenega je podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Če bi bil nasprotni udeleženec po svoji naravi agresiven, bi bil agresiven in nasilen tudi v zaprtih prostorih ter na delovnem mestu, kar ni. Je profesor in ravnatelj uspešne ... šole. Izpovedbo priče S. S. je sodišče prve stopnje vzelo iz konteksta. Povedala je, da je bil odnos med udeležencema vedno toplo hladen, da pa je bil nasprotni udeleženec izredno delaven, pošten človek, ki je tudi sposoben čustvovanja, na E. E. strani pa tega ni nikoli zaznala. Naslovno sodišče se v izpodbijanem sklepu nikjer ni opredelilo do predloženega potrdila Društva za nenasilno komunikacijo (DNK), iz katerega izhaja, da nasprotni udeleženec ni primeren za program TSV. Če bi na podlagi dveh razgovorov s svetovalko menili, da je nasilen, bi to zapisali v izdanem potrdilu. Potrdilo dokazuje, da nasprotni udeleženec ni nasilen.

Sodišče se v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do predloženih krvnih izvidov nasprotnega udeleženca, ki dokazujejo, da je njegov nivo jetrnih encimov na spodnji meji, kar pomeni, da nasprotni udeleženec ni alkoholik. Nepravilna je tudi argumentacija, da ni pomembno, kdo je skrbel za gospodinjstvo in okolico hiše. Za vse je skrbel nasprotni udeleženec, iz česar izhaja, da predlagateljica ni bila v podrejenem položaju. Nasprotni udeleženec je bil tisti, ki je celotno družino finančno podpiral, opravljal gospodinjska dela, skrbel za šolo otrok in drugo.

Sodišče je neutemeljeno in pavšalno zavrnilo izvedbo dokaza s predvajanjem video in zvočnih posnetkov, ki prikazujejo odnos predlagateljice do nasprotnega udeleženca ter njeno vpitje in vedenje do nasprotnega udeleženca ter mladoletnih otrok. Ker sta priči N. N. in M. M. izpovedovali naučeno in neverodostojno, bi lahko nasprotni udeleženec le s posnetki dokazal realno stanje. Ravno priča N. N. je na zaslišanju izpovedala, da gospoda nikoli ni slišala kričati. Predlagateljica je vedno načrtno kričala na nasprotnega udeleženca in otroka ravno zato, da so to slišali sosedje. Poseg v pravico do zasebnosti je pod določenimi pogoji dopusten, če za izvedbo tako pridobljenega dokaza obstajajo posebej utemeljene okoliščine. Sodišče mora upoštevati načelo sorazmernosti in uporabiti tristopenjski test glede nujnosti posega, primernosti posega in sorazmernosti v ožjem smislu. Sodišče testa sorazmernosti ni opravilo. Zvočni in video posnetki so nujni, saj nasprotni udeleženec cilja ni mogel doseči z blažjim posegom ali brez posega. Predlagateljica je že nekaj časa načrtovala, da bo nasprotnega udeleženca vrgla iz hiše. Splošno znano je, da policija ženski, ki prijavi nasilje, posplošeno verjame. Moškemu je veliko težje dokazati nasilje. Če nasprotni udeleženec predlagateljice ne bi snemal, slednjega ne bi mogel dokazati.

Nepravilen je zaključek sodišča, da je priča N. N. potrdila ključne nasilne dogodke. Bila je vnaprej pripravljena in vedela je, kaj mora izpovedati. Sodišče nepravilno in neobrazloženo ugotavlja, da priči M. M. verjame, saj naj bi ves čas izpovedovala prepričljivo in vidno čustveno pretreseno. Priča je sama izpovedala, da se s predlagateljico ne druži, da sem pa tja spije kakšno kavo z njo. Takšno druženje je primerljivo z druženjem prič S. S. in T. F., ki pa jima sodišče prve stopnje ni poklonilo nobene vere, predvsem zato, ker se navedeni priči z udeležencema v zadnjem času nista družili na dnevni ravni.

Sodišče prve stopnje je nepravilno povzelo SMS sporočilo mld. F. in se ni opredelilo do pojasnil nasprotnega udeleženca o vsebini spornega SMS sporočila. Ne vidi se, kdaj je bilo napisano, iz njega pa izhaja, da je predlagateljica svoje sporočilo "editala" oziroma spremenila besedilo, kajti odgovor, ki ga je podal mld. F., se vsebinsko ne sklada s tem, kar naj bi mu pred tem napisala predlagateljica. Predlagateljica želi vsak dokaz prirediti za potrebe izkrivljanja izida predmetnega postopka.

Ni verjetnosti oziroma podanega suma o storitvi kaznivega dejanja nasilja v družini. Nasprotni udeleženec nikoli prej ni bil seznanjen z očitki prve predlagateljice. Če bi se to dejansko zgodilo, bi slednja gotovo ukrepala že prej. To dokazuje tudi njeno pismo nasprotnemu udeležencu z dne 2. 8. 2023, iz katerega izhaja, da je ona tista, ki v razmerje ni vlagala in ki je nasprotnemu udeležencu povzročila bolečino. V pismu ga je označila za človeka s pravimi načeli in z dobrim srcem, ki rad pomaga. Za nasilje nad predlagateljico ni nobenih dokazov, ona je bila tista, ki je bila vedno nasilna. Med drugim mu je napisala, da je bedak prve stopnje, pošast, zloba, prasec, revček, kreten, pijanec ipd. Ta komunikacija kaže, da ni bila ona v podrejenem položaju, temveč nasprotni udeleženec. To bi potrdili zvočni posnetki, iz njih tudi izhaja, da je prva predlagateljica tista, ki že dalj časa manipulira z otrokoma ter ju načrtno in zavržno oddaljuje od nasprotnega udeleženca.

20.V odgovoru na pritožbo predlagatelji pritrjujejo stališčem sodišča prve in predlagajo zavrnitev pritožbe.

21.Pritožba ni utemeljena.

22.ZPND v 5. členu nalaga organom in organizacijam dolžnost nudenja pomoči vsem žrtvam nasilja v družini z izvedbo postopkov in ukrepov, ki so potrebni za njihovo zaščito, pri njihovem izvajanju pa morajo spoštovati načelo sorazmernosti ukrepanja oziroma ravnanja (sorazmernost s stopnjo ogroženosti žrtve, tj. stopnjo nasilja). Načelo sorazmernosti je eno temeljnih načel navedenega zakona, ki zavezuje državne organe, da ustrezno zaščitijo žrtve, poleg tega pa postavljajo istim organom meje pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose. Poseg je tudi vedno treba prilagoditi stopnji ogroženosti žrtve. Vloga sodišč po ZPND je, da v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovijo varstvo žrtev družinskega nasilja. Ker pa so družinska in partnerska razmerja po naravi stvari tudi konfliktna, za sodišče, ki odloča o predlogu za izrek ukrepov po ZPND, ni pomembno le vprašanje, ali določeno ravnanje predstavlja nasilje ali ne, temveč ali predstavlja takšno nasilje, da je poseg v družinsko skupnost oziroma zasebnost utemeljen. Sodišče mora najti mejo med konfliktnimi položaji, ki naj jih ljudje kot nosilci medčloveških odnosov rešujejo sami, in položaji, kjer ne gre zgolj za to, da so posamezniki žrtve medsebojnih odnosov, marveč v resnici za to, da so žrtve nasilnih dejanj, ter gre za takšno raven nasilja, ki terja poseg v družinsko skupnost oziroma zasebnost.

23.Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je nasprotni udeleženec dalj časa izvajal nasilje nad prvo predlagateljico, ki je iz psihičnega nasilja v obliki žaljenja, poniževanja in zaničevanja preraslo tudi v fizično nasilje v obliki grabljenja in stiskanja za vrat ter boksanja v roko, predlagateljica pa je zaradi nasilnih dejanj občutila strah, ponižanje, ogroženost in duševno stisko, ki se je kazala v njenih zatekanjih po pomoč k sosedom in staršem ter nazadnje v prijavi na policijo. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje nadalje izhaja, da sta bila žrtvi nasilja nasprotnega udeleženca tudi oba mladoletna otroka, ki sta bila največkrat prisotna ob žaljenju in poniževanju prve predlagateljice, deležna pa sta bila tudi vse hujših neposrednih pritiskov s strani nasprotnega udeleženca.

24.Navedene dejanske zaključke je sodišče prve stopnje naredilo na podlagi dokazne ocene, kakršno mu nalaga 8. člen ZPP, upoštevajoč v postopkih po ZPND uveljavljen nižji standard materialne resnice, čemur je prilagodilo tudi izbor dokazov. Pritožbene navedbe s selektivnim kritiziranjem (le) nekaterih delov dokazne ocene sodišča prve stopnje slednje niso uspele omajati.

25.Ni res, da je sodišče prve stopnje "povsem neobrazloženo" zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem prič K. K. in L. L., saj je v 29. točki obrazložitve navedlo, da sta ti priči z dogodki, ki so predmet obravnave v tem postopku, lahko seznanjeni le toliko, kolikor sta o njih izvedeli od predlagateljice ali nasprotnega udeleženca. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da dejstva, glede katerih sta bili predlagani (da nasprotni udeleženec na splošno ni nasilen človek, da ni alkoholik, da je skrbel za gospodinjstvo, da je profesor in ravnatelj ... šole, ki je pod njegovim vodstvom uspešna …), za odločitev v tej zadevi, kjer se obravnava nasilje znotraj družine, niso pomembna. Očitana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

26.Zmotno je tudi stališče pritožbe, da je s "potrdilom" DNK z dne 5. 2. 2025 dokazano, da nasprotni udeleženec ni nasilen. Iz te listine izhaja le, da je bil po dveh uvodnih individualnih pogovorih njegov primer predstavljen na strokovnem timu, kjer je bila sprejeta ocena, "da gospod ni primeren za TSV, saj zanika vsakršno nasilje, ki mu je očitano in pravi, da ne vidi potrebe po spreminjanju vedenja".

27.O psihičnem in fizičnem nasilju nad prvo predlagateljico se je sodišče prve stopnje v zadostni meri prepričalo na podlagi njene izpovedbe, izpovedb prič in listinskih dokazov. Pritožba neuspešno skuša omajati verodostojnost izpovedb N. N. in M. M., ki naj bi bili na zaslišanje vnaprej pripravljeni in usklajeni tako med sabo kot s prvo predlagateljico. Pritožba "spregleda", da je sodišče prve stopnje pri oceni njunih izpovedb (točka 42 in 43) izrecno poudarilo, da sta priči že ob zbiranju obvestil s strani policije (in torej očitno nepripravljeni), dogodke opisali podobno, kot zaslišani v tem postopku. Ob tem je še zapisalo, da je priča M. M. ves čas izpovedovala nenarejeno, prepričljivo in vidno čustveno pretresena. Ocena verodostojnosti priče ne temelji le na povedanem, ampak tudi na okoliščinah, ki jih je sodnik zaznal med zaslišanjem. Pritožbeni očitek, da nikjer ni obrazloženo, zakaj je sodišče prve stopnje verjelo priči M. M., je po povedanem očitno neutemeljen.

28.O nasilnem vedenju nasprotnega udeleženca v obliki poniževanj, žaljenj in groženj se je sodišče prve stopnje prepričalo tudi na podlagi sporočil v prilogah A11 do A74, iz katerih je razvidno, da je prvi predlagateljici pisal, da je pijavka hudičeva, baba fuknjena do amena, prasica gnila, psihopat, sekret, lezbača, pizdek od človeka, hiša gre na prodaj, gnoj brezčuten samovšečen, boš ostala brez vsega … Glede pritožbenih trditev, da je bila prva predlagateljica nasilna do nasprotnega udeleženca, ga žalila in spravljala v podrejen položaj, se pritožbeno sodišče pridružuje oceni sodišča prve stopnje, da je prva predlagateljica res (kar je tudi sama priznala) izrekala neprimerne žaljivke, da pa to še ne pomeni, da sta bila v enakovrednem položaju. Prva predlagateljica se je zaradi nasilja zatekala k sosedom in staršem, zaradi poškodbe (dogodek z davljenjem) obiskala zdravnika, ki ji je svetoval, naj ukrepa in celo povabil nasprotnega udeleženca na pogovor, ki ga je slednji odklonil, v stiski je poklicala policijo. Na tem mestu je treba še omeniti, da je tudi policist, ki je posredoval 20. 8. 2024, izpovedal, da je bila prva predlagateljica ob njegovem prihodu vidno pretresena, imela je tresoč glas in rdeče oči, zaznal je, da je doživela stresen dogodek.

29.Ker je prva predlagateljica sama priznala svoje neprimerno obnašanje (izrekanje žaljivk in kričanje) do prvega predlagatelja in tudi, da je kdaj povzdignila glas nad sinova, je odločitev sodišča prve stopnje, da ne izvede dokaza s predvajanjem posnetkov (ki predstavljajo poseg v zasebnost prve predlagateljice), že zato, ker so ta dejstva že izkazana z drugimi dokazi, pravilna. Prepričljivo je tudi stališče prve stopnje, da bi predlagani posnetki lahko pokazali samo del celotnega dogajanja.

30.V oceno celotnega dogajanja v družini je sodišče prve stopnje vključilo tudi ugotovitve glede nasilja nasprotnega udeleženca nad otrokoma, rojenima leta 2011 in 2013, s katerimi se pritožnik, razen glede spornega SMS sporočila, sploh ne sooči. Z dečkoma je bil dne 17. 12. 2024 opravljen razgovor na Centru za socialno delo ... (red. št. 33), kjer je G. povedal, da se sedaj, ko očeta ni več doma, počuti bolje, da ni več "dretja", da se je očeta bal, ko je vpil na mamo, da je bil oče pogosto vinjen. Podobno je povedal F., oba pa sta izrazila voljo, da stikov z njim ne želita. F. je že med zbiranjem obvestil policistom povedal, da ga oče zaničuje in mu ponavlja, da nikoli ne bo dober glasbenik, da bo "propalica" in navaden kmet, kot sta babica in dedek. Ko sta z bratom za konec šolskega leta dobila mucka, je oče večkrat rekel, da ga bo ob prvi priložnosti ubil, česar se zelo boji. Po zadnjem posredovanju policije, ko je oče od policistov dobil kazen, je njemu in bratcu grozil, da bo prodal njuni kolesi, da bo plačal kazen, ki jo je dobil od policije. Za težave med staršema večkrat krivi sebe, ko ni več videl izhoda, je mami poslal sporočilo, da se bo ubil. Pritožba obširno izpodbija avtentičnost tega SMS sporočila (priloga A75), ker naj bi ga prva predlagateljica "editala" in spremenila besedilo. Glede na izjavo F., ki jo je dal policistom, pritožbeno sodišče ocenjuje pritožbene navedbe za z ničemer podprte domneve.

31.Nazadnje so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da pismo, ki ga je prva predlagateljica napisala nasprotnemu udeležencu na dopustu 2. 8. 2023, iz katerega izhaja, da je ona tista, ki v razmerje ni vlagala, mu povzročila bolečino in se za to opravičila, dokazuje, da z njegove strani ni bilo nobenega nasilja. Sodišče prve stopnje je kot prepričljivo ocenilo njeno izpovedbo, da je takrat želela rešiti zvezo. Pritožnik ne prepriča niti s trditvijo, da če bi bil problem alkohol, bi to v pismu gotovo pisalo, saj iz predloženih SMS sporočil izhaja, da mu je prva predlagateljica alkohol večkrat očitala, nenazadnje pa sta tudi otroka povedala, da je bil oče večkrat vinjen.

32.Ker pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 22.a člena ZPND).

33.Na podlagi 8. točke 22. a člena ZPND je pritožbeno sodišče odločilo, da udeleženca krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1Glej na primer sklepa VSL IV Cp 2649/2016 in IV Cp 1781/2023 (13. točka obrazložitve).

2Gre za številne judikate kot na primer VSL sklepi IV Cp 3095/2015, IV Cp 726/2017, IV Cp 679/2019 in drugi, iz katerih je razvidno, da so bili izdani tako ukrepi po 19. kot po 21. členu ZPND. Predmet presoje pritožbenega sodišča so bila sicer druga sporna vprašanja (in ne konkurenca oziroma (ne)potrebnost ukrepov iz 19. in 21. člena) ZPND, vendar je iz njih mogoče zaključiti, da sodna praksa izreka ukrep prepustitve stanovanja v skupni rabi ob hkratni prepovedi približevanja in vstopa v stanovanje brez zahteve po dodatnih (drugačnih) navedbah. Glej tudi sklep VSC II Cp 359/2021, kjer so bile sicer obravnavane drugačne okoliščine, ampak je izrecno pritrjeno pritožbenemu stališču, da se ukrep po 21. členu ZPN in ukrepa in 1. in 2. alineje 19. člena ne izključujejo.

3Iz obvestila DNK izhaja, da nasprotni udeleženec ne vidi potrebe po spreminjanju vedenja.

4T. Pavčnik, Nekatera vprašanja Zakona o preprečevanju nasilja v družini, Pravosodni bilten št. 2/2012, str. 95.

5Trening socialnih veščin.

6Pritožbeno sodišče povzema le del žaljivk.

7Bedak, pošast, zloba, revček, prasec, pijanec ...

8Česar pritožba konkretizirano ne izpodbija.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008) - ZPND - člen 5, 21, 21/1, 22a

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.