Jedro

Neutemeljena so pritožbena izvajanja, da trimesečni rok začne teči šele od pravnomočnosti odločitve. Odlog po citiranem določilu utemeljujejo posebno upravičeni razlogi, ki obstajajo ob podaji predloga dolžnika, zakonska ureditev pa omogoča odlog za tri mesece. S sprejeto prvostopenjsko odločitvijo je bil dolžniku ta rok celo podaljšan, z vložitvijo pritožbe pa je bila izvršba dejansko odložena za znatno daljši čas.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. S sklepom citiranim v uvodu je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu dolžnika in predmetno izvršbo na nepremičnine odložilo do 23. 10. 2019. 2. Dolžnik v pravočasni pritožbi oporeka dolgu. Sodišču očita kršitve pri vročanju sodnih pisanj ter štetje teka trimesečnega roka. Meni, da bi se čas treh mesecev moral pričeti odštevati od pravnomočnosti sklepa sodišča. Zahtevek za odlog dopolnjuje z zahtevkom za odpis terjatev. Utemeljuje ga z bolniškim staležem in težkim premoženjskim stanjem. Predlaga odpis terjatev.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo pojasnjuje naravo terjatev, ki jih izterjuje v tem postopku in izpostavi načelo formalne legalitete. Obrazloži, da dolžnik v davčnem postopku ni izkoristil možnosti za odpis dolga. Dolžnik je predlog podal 30. 5. 2019, sodišče pa je izvršbo odložilo po drugem odstavku 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) do 23. 10. 2019, kar je za bistveno daljše obdobje, kot se lahko izvršba odloži iz tega razloga. Predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba je neutemeljena.

5. V obravnavani zadevi upnik izterjuje terjatev na podlagi seznama izvršilnih naslovov, ki po 3. točki drugega odstavka 17. člena ZIZ v zvezi z 9. točko drugega odstavka 145. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) predstavlja izvršilni naslov. V skladu z načelom formalne legalitete obstoj izvršilnega naslova preprečuje izvršilnemu sodišču ponovno presojo materialno pravne zakonitosti in pravilnosti terjatve ugotovljene v izvršilnem naslovu. Neobstoj ali nepravilnost terjatve oziroma nepravičnost terjatve, kot navaja dolžnik, bi zato moral dolžnik uveljavljati v davčnem postopku izdaje posameznih obračunov prispevkov za socialno varstvo za zasebnike in odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter odločbe o prekršku. Izvršilno sodišče je vezano na izvršilni naslov in je dolžno terjatev v njem prisilno realizirati.

6. V postopku izvršbe bi dolžnik lahko preprečil izvršbo le z izkazanim obstojem razlogov primeroma navedenih v prvem odstavku 55. člena ZIZ. V konkretnem primeru pa dolžnik ugovora ni vložil in teh razlogov sploh ni uveljavljal. 7. Predmet pritožbene obravnave je odločitev o dolžnikovem predlogu za odlog izvršbe. V njem dolžnik ni zatrjeval obstoja primera iz 1 do 11. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ (objektivni pogoj), niti obstoja subjektivnega pogoja iz prvega odstavka 71. člena ZIZ. Ker je predlog utemeljeval z boleznijo, je prvostopenjsko sodišče navedeno okoliščino utemeljeno štelo za posebno upravičeni razlog po drugem odstavku 71. člena ZIZ, po katerem je dopustno odložiti izvršbo najdlje za tri mesece in le enkrat. Izjema je le v primeru, kadar gre za izvršbo za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom,1 kar pa dolžnik v predlogu ni navajal, še manj izkazal. 8. Neutemeljena so pritožbena izvajanja, da trimesečni rok začne teči šele od pravnomočnosti odločitve. Odlog po citiranem določilu utemeljujejo posebno upravičeni razlogi, ki obstajajo ob podaji predloga dolžnika, zakonska ureditev pa omogoča odlog za tri mesece. S sprejeto prvostopenjsko odločitvijo je bil dolžniku ta rok celo podaljšan, z vložitvijo pritožbe pa je bila izvršba dejansko odložena za znatno daljši čas.2

9. Predmet pritožbene presoje je sklep o odlogu izvršbe. Relevantno za presojo očitkov o nepravilni vročitvi sodnih pisanj je le, ali je bil izpodbijani sklep pravilno vročen. Iz vročilnice (delovodna št. 20004102019000359) je razvidno, da je bil dolžniku sklep vročen na naslovu, ki ga je dolžnik v predlogu za odlog izvršbe navedel za vročanje, prav tako je dolžnik pravočasno vložil pritožbo. Očitke o nepravilnostih pri vročanju je iz tega razloga zavrniti. Kar se tiče očitkov o nepravilnostih pri vročanju ostalih pisanj, mora dolžnik te uveljavljati s pravnimi sredstvi zoper posamezne odločitve oziroma s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti.

10. Sodišče v ZIZ nima podlage za odpis terjatev. Za odločanje o odpisu davčnega dolga je pristojen upnik, podlaga pa je predpisana v ZDavP-2 in Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku. Dolžnik bo zato moral predlog vložiti pri upniku.

11. V postopki izvršbe je mogoč le odlog izvršbe. Če odlog predlaga dolžnik, mora izkazati obstoj predpostavk iz prvega odstavka 71. člena ZIZ. Če odlog predlaga upnik, pa mora doseči soglasje dolžnika. V kolikor pri dolžniku niso podane okoliščine iz prvega odstavka 71. člena ZIZ, bo moral dogovor o odlogu doseči z upnikom in šele, ko bo sodišče prejelo predlog upnika, bo imelo zakonsko podlago za odločanje o odlogu izvršbe.

12. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih stranke niso priglasile (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Ustavna odločba U-I-171/16 z dne 11. 7. 2019. 2 Dolžnik je predlog za odlog podal 30. 5. 2019, drugostopenjska odločitev pa je bila sprejeta 12. 3. 2020. Izvršba je bila tako dejansko odložena dobrih devet mesecev.