Jedro

Ker so zakonski pogoji izpolnjeni, je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo glede vprašanja o pravilni uporabi ZVPSBNO pri sojenju.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili določbe Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

Obrazložitev

1. Tožnik je zatrjeval, da je kazenski postopek, ki se je zoper njega vodil od 20. 6. 1994 do 30. 5. 2007 (ko je bil s sklepom delno ustavljen) oziroma 6. 12. 2007 (ko je bila v preostalem delu izdana zavrnilna sodba), tekel predolgo, zaradi česar zahteva odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki mu je nastala do 31. 12. 2006, ko se še ni uporabljal Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljevanju ZVPSBNO). Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo in tožnika zavezalo k plačilu 210,68 EUR pravdnih stroškov toženke z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pojasnilo je, da tožnik ni vložil nadzorstvene pritožbe in rokovnega predloga niti ni sprožil predhodnega postopka poizkusa mirne rešitve spora pred Državnim pravobranilstvom, zato procesna predpostavka za dopustnost tožbe iz 20. člena ZVPSBNO ni izpolnjena. Dodalo je, da tožniku odškodnina zaradi zatrjevane kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ne bi šla niti na podlagi določb Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS), Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP) ter Zakona o obligacijskih razmerjih oziroma Obligacijskega zakonika.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo, sklep sodišča prve stopnje potrdilo in odločilo, da stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka. Menilo je, da je sodišče prve stopnje tožbo pravilno presojalo po določbah ZVPSBNO, pritrdilo pa je tudi stališču, da tožnik s sklicevanjem na druge pravne podlage ne more uspeti.

3. Zoper sklep pritožbenega sodišča tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem kot pomembno pravno vprašanje navaja, ali se (procesne) določbe ZVPSBNO uporabljajo tudi za obravnavanje zahtevkov za povrnitev škode, ki je nastala do 31. 12. 2006 in ali je ta škoda pravno priznana na podlagi zavezujočih mednarodnopravnih aktov in sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP). Ne strinja se s stališčem Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, da ne gre za pravno priznano škodo in meni, da je pravna podlaga za določitev pravičnega zadoščenja v teh primerih podana glede na 8. člen URS in 41. člen EKČP. Navaja, da se v zvezi s spornim stališčem revizijskega sodišča odpira več vprašanj, med njimi tudi vprašanje enakosti pred zakonom, ker so posamezniki, ki so se obrnili neposredno na ESČP, v boljšem položaju kot tisti, ki se obračajo neposredno na domača sodišča. 4. Predlog je delno utemeljen.

5. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).