Jedro

V primerjavi s pravdnim postopkom je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti omejeno in tako ZIZ le v nekaterih primerih določa, da mora sodišče dati nasprotni stranki možnost, da se izreče o vlogi druge stranke. To v ugovornem postopku velja za vročitev obrazloženega dolžnikovega ugovora upniku, za druge vloge pa ZIZ tega ne določa. Ker tako za upnikov odgovor na ugovor v ZIZ ni posebej določeno, da ga je treba vročiti dolžniku, opustitev vročitve odgovora na ugovor še ne pomeni nujno očitane absolutne bistvene kršitve postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena v zvezi s 15. členom ZIZ - kršitve načela kontradiktornosti. V primerih, ko ni jasne in nedvoumne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, mora sodišče izhajati iz težnje po varovanju bistva človekove pravice do izjave, ki je v tem, da se lahko posameznik izjavi o vsem, kar je pomembno za odločitev o njegovi pravici. Povedano drugače - nasprotniku ni treba vročiti vlog, ki ne morejo vplivati na končni izid postopka.

Sodišče je dovolilo predlagano izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, ki je naveden v predlogu za izvršbo, ki je bil dolžniku vročen skupaj s sklepom o izvršbi in ki je, glede na drugi odstavek 45. člena ZIZ, sestavni del sklepa o izvršbi. V primeru, ko sodišče predlagano izvršbo dovoli, vsebine predloga za izvršbo ne prepisuje, saj bi to bilo neekonomično. Tudi enotna in usklajena sodna praksa določbo drugega odstavka 45. člena ZIZ razlagata tako, da predlog za izvršbo šteje kot sestavni del sklepa o izvršbi.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu (točka II in III izreka) potrdi.

II.Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje v točki I ugovoru zoper sklep o izvršbi delno ugodilo in sklep o izvršbi delno razveljavilo, predlog za izvršbo pa zavrnilo glede preživninskih terjatev:

-za mesec februar 2024 v delu terjatve, ki presega 29.49 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 2. 2024 naprej,

-za mesec marec 2024 v delu terjatve, ki presega 29.42 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 3. 2024 naprej,

-za mesec april 2024 v delu terjatve, ki presega 29.49 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 4. 2024 naprej,

-za mesec maj 2024 v delu terjatve, ki presega 29.42 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 5. 2024 naprej,

-za mesec junij 2024 v delu terjatve, ki presega 29.57 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 6. 2024 naprej,

-za mesec julij 2024 v delu terjatve, ki presega 29.42 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 7. 2024 naprej,

-za mesec avgust v delu terjatve, ki presega 29.49 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 8. 2024 naprej,

-za mesec september 2024 v delu terjatve, ki presega 29.57 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 9. 2024 naprej,

-za mesec oktober v delu terjatve, ki presega 29.49 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 10. 2024 naprej,

-za mesec november 2024 v delu terjatve, ki presega 29.42 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 11. 2024 naprej,

-za mesec december 2024 v delu terjatve, ki presega 29.49 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 12. 2024 naprej,

-za mesec januar 2025 v delu terjatve, ki presega 29.42 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 1. 2025 naprej,

-za mesec februar 2025 v delu terjatve, ki presega 33.73 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 2. 2025 naprej,

-za mesec marec 2025 v delu terjatve, ki presega 34.34 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.03.2025 naprej in

-za mesec april 2025 v delu terjatve, ki presega 34.61 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 5. 2025 naprej.

V izpodbijani točki II. je v preostalem delu ugovor dolžnika zavrnilo in v nerazveljavljenem delu potrdilo izdani sklep o izvršbi. V točki III pa je naložilo dolžniku, da mora upnici v roku 8 dni povrniti stroške odgovora na ugovor v višini 188,87 €, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

2.Zoper zavrnilni del sklepa (točka II) in stroškovni del (točka III) se pravočasno in obširno pritožuje dolžnik po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov in kot bistveno navaja, da je bil odgovor na ugovor vročen šele skupaj z izpodbijanim sklepom in se je šele takrat pritožnik lahko seznanil z delnim umikom izvršilnega predloga. Iz razlogov sklepa tudi izhaja, da je upnik z glavnino svojih navedb za zapadle obveznosti uspel v pretežnem delu, v preostalem delu (kar zadeva izterjavo preživnine z obdobje do 16. 2. 2024) pa je izpodbijani sklep neobrazložen, prav tako je sodišče neobrazloženo zavrnilo dolžnikove ugovorne razloge za bodoče zapadle preživnine in se pri tem ni opredelilo do vseh temeljnih ugovornih navedb dolžnika, češ da je s tem ko ni plačeval preživnine v polnem znesku sam dal podlago za izvršbo v bodoče zapadlih obveznosti, kar nasprotuje namenu 106. člena ZIZ. Neizpolnitev obveznosti ima namreč za posledico prisilno izterjavo. Upnica sama priznava, da dolžnik izpolnjuje preživninsko obveznost v pretežnem delu prostovoljno, zato okoliščina, da ne plačuje v polnem znesku ne more privesti do zaključka, da je dal s tem podlago za prisilno izterjavo v bodoče zapadlih zneskov v celoti in se pri tem sklicuje na odločbo Višjega sodišča v Mariboru št. I Ip 170/2023. Stališče v 16. točki izpodbijanega sklepa tako nasprotuje zakonski določbi 106. člena ZIZ. Sodišče se tudi ni opredelilo do navedb v zvezi s predhodno odredbo v zadevi Z 13/2025, ki dolžniku preprečuje prostovoljno izpolnitev obveznosti. Obveznost, ki se nalaga dolžniku mora biti določena oziroma določljiva in mora izhajati iz izvršilnega naslova. Četudi je v izvršilnem naslovu določeno, da je dolžnik dolžan plačevati preživnino v valoriziranih zneskih, ki bodo določeni v vsakokratnem obvestilu CSD, pa terjatev upnice v zvezi z zneski valorizirane preživnine, ki bo določena šele v prihodnosti v presežku nad zneskom 223,59 EUR, po mnenju pritožnika ni določljiva. Obveznost glede eventualne spremembe višine preživnine tako ni določljiva in v prihodnosti izdano obvestilo o uskladitvi ni primeren izvršilni naslov. Po stališču sodne prakse (sklicuje se na sklep VSM I Ip 170/2023) bi namreč morala upnica po uskladitvi preživnine, vložiti nov predlog za izvršbo. Sodišče se tudi ni opredelilo do ugovornih navedb dolžnika glede neobrazloženosti sklepa o izvršbi. Posledično je zaradi neobrazloženosti izpodbijanega sklepa napačna tudi odločitev o stroških v točki III. Sodišče ni obrazložilo odločitve zakaj so bili stroški, ki jih je upnica priglasila v odgovoru na ugovor potrebni za izvršbo. Upnica se namreč do navedb v ugovoru v odgovoru na ugovor sploh ni opredelila, kar pomeni, da odgovor ni v ničemer prispeval k odločitvi sodišča, ki se na odgovor v obrazložitvi sklepa niti ni sklicevalo. To pa pomeni, da stroškov odgovora ni mogoče naložili v plačilo dolžniku. Po mnenju dolžnika je tudi neobrazložena odločitev o tem, da je pritožnik uspel v ugovornem postopku v višini 8 %, prav tako sodišče ni odločalo o zahtevi za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe in tudi ne o dolžnikovem predlogu za nasprotno izvršbo. Priglaša pritožbene stroške.

3.Upnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je sklep v izpodbijanem zavrnilnem in stroškovnem delu (točka II in III izreka) preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami).

6.Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom (prvi odstavek 53. člena ZIZ), ki mora biti obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, nekatere od teh ZIZ primeroma našteva v prvem odstavku 55. člena.

7.Pritožba neutemeljeno opozarja, da je sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker je bil dolžniku odgovor na ugovor vročen šele skupaj z izpodbijanim sklepom. Pri tem pa sam dolžnik navaja (v delu izpodbijanja stroškovne odločitve), da odgovor ni v ničemer prispeval k odločitvi sodišča, ki se na odgovor v obrazložitvi sklepa niti ni sklicevalo. Višje sodišče v zvezi s tem le še dodatno pojasnjuje, da je eden od pomembnejših elementov pravice do izjave v postopku tudi pravica do informacije - stranka namreč pravice do izjave v postopku ne more uresničiti, če ni zagotovljeno, da bo predhodno izvedela za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti. V primerjavi s pravdnim postopkom je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti omejeno in tako ZIZ le v nekaterih primerih določa, da mora sodišče dati nasprotni stranki možnost, da se izreče o vlogi druge stranke. To v ugovornem postopku velja za vročitev obrazloženega dolžnikovega ugovora upniku, za druge vloge pa ZIZ tega ne določa. Ker tako za upnikov odgovor na ugovor v ZIZ ni posebej določeno, da ga je treba vročiti dolžniku, opustitev vročitve odgovora na ugovor še ne pomeni nujno očitane absolutne bistvene kršitve postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena v zvezi s 15. členom ZIZ - kršitve načela kontradiktornosti. V primerih, ko ni jasne in nedvoumne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, mora sodišče izhajati iz težnje po varovanju bistva človekove pravice do izjave, ki je v tem, da se lahko posameznik izjavi o vsem, kar je pomembno za odločitev o njegovi pravici. Povedano drugače - nasprotniku ni treba vročiti vlog, ki ne morejo vplivati na končni izid postopka (prim. odločbo Ustavnega sodišča RS, št. Up-419/10-17 z dne 2. 12. 2010). Prav takšna vloga pa je v konkretnem primeru upnikov odgovor na ugovor, pri čemer se sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni oprlo na navedbe v odgovoru na ugovor niti se ni nanje sklicevalo, zato pravica do izjave dolžniku ni bila kršena.

8.Sodišče prve stopnje je ugovoru delno ugodilo in sklep o izvršbi delno razveljavilo in predlog za izvršbo delno zavrnilo, kot to izhaja iz neizpodbijanega dela (točka I izreka sklepa). Pri tem je sklep o izvršbi v delu terjatve, ki se nanaša na plačilo preživnine za april 2025 v višini 223,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 4. 2025 naprej, delno razveljavilo ter v tem delu predlog za izvršbo zavrnilo. Sodišče je opravilo vračunanje izpolnitve, skladno z določbo 288. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) tako, da je s plačilom 190,00 EUR (kar je upnica priznala v odgovoru na ugovor) štelo, da je bilo poplačanih 1,02 EUR obresti in del glavnice v višini 188,98 EUR, pri čemer je za plačilo ostalo 34,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 5. 2025 naprej, za kar je bil sklep o izvršbi utemeljeno izdan. Za vse mesece, ko je bilo plačilo opravljeno z zamudo pa je sodišče opravilo vračunanje izpolnitve, kot izhaja iz izreka sklepa v neizpodbijani točki I in priloženih obračunov terjatve ter pri tem, ob upoštevanju določila 288. člena OZ torej štelo, da je dolžnik s plačilom 190,00 EUR najprej plačal zakonske zamudne obresti, ki so se natekle od zapadlosti do dneva plačila in nato še dele glavnic. Za preostale zneske pa je bil sklep o izvršbi utemeljeno izdan. Vse navedeno je sodišče prve stopnje natančno obrazložilo in opravilo izračun terjatve, ki je priloga izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je na vse ugovorne trditve dolžnika odgovorilo podrobno in izčrpno, stališču sodišča prve stopnje pa se v celoti pridružuje tudi pritožbeno sodišče.

9.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v točki II v preostalem delu dolžnikov ugovor pravilno zavrnilo. V zvezi z ugovorno navedbo, ki jo dolžnik ponavlja tudi v pritožbi, da sklep o izvršbi ni obrazložen, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sklep o izvršbi jasen, saj je navedeno, da je sodišče dovolilo predlagano izvršbo na podlagi navedenega izvršilnega naslova, ki je naveden v predlogu za izvršbo, ki je bil dolžniku vročen skupaj s sklepom o izvršbi in ki je, glede na drugi odstavek 45. člena ZIZ, sestavni del sklepa o izvršbi. V primeru, ko sodišče predlagano izvršbo dovoli, vsebine predloga za izvršbo ne prepisuje, saj bi to bilo neekonomično. Tudi enotna in usklajena sodna praksa določbo drugega odstavka 45. člena ZIZ razlagata tako, da predlog za izvršbo šteje kot sestavni del sklepa o izvršbi1 . Neutemeljena je pavšalna navedba, da sklep sodišče ni ustrezno obrazložen in da se sodišče prve stopnje o odločilnih dejstvih ne bi opredelilo. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je ustrezno obrazložen, vsebuje razloge o odločilnih dejstvih tako, da je razloge za odločitev sodišča prve stopnje moč razumeti, ti razlogi pa nenazadnje o odločitvi tudi prepričajo. Očitana absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tako ni podana. Sodišče prve stopnje je odgovorilo na vse relevantne ugovorne navedbe dolžnika tako, da razlogi sklepa omogočajo njegov preizkus in zatrjevane absolutne kršitve po 14. in 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, niso podane.

10.Izvršilni naslov v konkretnem primeru predstavlja izvršljiva sodna odločba, to je sklep II N 213/2019 z dne 20. 1. 2020, iz katerega izhaja dolžnikova preživninska obveznost, ki dolžniku nalaga, da od 12. 9. 2019 plačuje preživnino za preživljanje upnice v višini 193,50 EUR mesečno, vse do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in plač v Republiki Sloveniji, od tu naprej pa plačuje preživnino v valoriziranih zneskih, določenih po vsakokratnem sklepu o uskladitvi preživnin vlade Republike. Že sodišče prve stopnje je pojasnilo dolžniku, da izvršilni naslov za izterjavo njegove preživninske obveznosti predstavlja navedena sodna odločba in da se višina preživnine spreminja glede na valorizacijo, ki je razvidna iz vladnega sklepa o uskladitvi preživnin (konkretna dolžnikova mesečna obveznost je tako razvidna iz vsakokratnega obvestila centra za socialno delo). Za dolžnikovo pravilno izpolnjevanje preživninske obveznosti tako predstavlja izvršilni naslov - navedena sodna odločba

in obvestilo CSD, kar je upnica v obravnavanem primeru tudi predložila.

11.Po določbi prvega odstavka 106. člena ZIZ dovoli sodišče izvršbo za izterjavo občasnih dajatev iz naslova zakonite preživnine, ki bodo zapadle v določenih časovnih presledkih v obdobju dveh let od dneva vložitve predloga za izvršbo. V tej zvezi je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je v zvezi z bodoče zapadlimi preživninskimi zneski (to je zneski zapadlimi od 1. 5. 2025 do 30. 4. 2026) dovoljena izvršba za mesečni znesek v višini 223,59 EUR oziroma za znesek, ki bo usklajen s sklepom vlade RS o uskladitvi preživnin. Izvršba (v zavarovanje zahtevka za plačilo bodoče preživnine) je bila tako pravilno dovoljena za takšno višino mesečnega zneska, kot bo usklajen z bodočo valorizacijo, o čemer bosta stranki obveščeni z vsakokratnim obvestilom CSD. Prav tako je sodišče prve stopnje odgovorilo na neutemeljeno dolžnikovo navedbo, ki priznava, da valoriziranega zneska ne plačuje, temveč da bo tudi v bodoče nadaljeval s plačevanjem preživnine v višini 190,00 EUR in da je zato v bodoče dovoljena izvršba v tej višini neutemeljena. Dolžnik neutemeljeno meni, da v primeru, ko izpolnjuje obveznosti le v delnem znesku, upnica ni upravičena zahtevati izterjavo razlike do polnega zneska. Ker je dolžnik tudi v preteklosti izpolnjeval preživninsko obveznost le v delnem znesku, je upnica utemeljeno zahtevala izvršbo za razliko do polne preživninske terjatve, tudi tiste, ki bodo zapadle v bodoče. S tem je namreč dolžnik dal upnici podlago, da preko sodne izvršbe lahko zahteva izterjavo, tako razlike do polnega zneska preživnine, kot tudi izterjavo v bodoče zapadlih zneskov preživnin v polnem znesku, kar vse je podrobno obrazložilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, zato tudi v tem delu očitki o neobrazloženosti odločbe niso utemeljeni. Pritožbeno sodišče le še dodaja, da navedena odločba VSM I Ip 170/2023 ne predstavlja ustaljene sodne prakse, kot to neutemeljeno poudarja pritožnik in da delna izpolnitev ne preprečuje uporabe 106. člena ZIZ.

12.Odločitev v stroškovnem delu temelji na določbi petega in šestega odstavka 38. člena ZIZ: Sodišče prve stopnje je priglašene stroške v predlogu za izvršbo pravilno ocenilo kot potrebne za izvršbo in jih odmerilo v skladu z veljavno Odvetniško tarifo, ob upoštevanju vrednosti zahtevka, za katerega je bila izvršba utemeljeno vložena.

13.Sodišče prve stopnje je pri stroškovni odločitvi v ugovornem postopku upoštevalo uspeh strank v postopku, pri čemer je ocenilo, da je dolžnik delno uspel (v deležu 8 %). Na podlagi navedenega je odločilo o povrnitvi stroškov, potem ko je stroške medsebojno pobotalo, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Tudi v tem delu pritožba dolžnika ni utemeljena, saj je odločitev v izpodbijanem stroškovnem delu zadosti obrazložena in jo je moč preizkusiti. O predlogu za nasprotno izvršbo pa se ne odloča v ugovornem postopku (pogoji za nasprotno izvršbo so v ZIZ posebej določeni v 67. členu).

14.Prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo kršitve procesnih pravil, zato pritožbeno sodišče sprejema njegovo dokazno oceno in se sklicuje na pravilne, jasne in življenjsko logično utemeljene razloge v izpodbijanem sklepu, saj je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo vsa pravno relevantna dejstva in dejanske zaključke naredilo skladno z 8. členom ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ).

15.Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16.Upnica je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev dolžnikove pritožbe in priglasila stroške odgovora na pritožbo. Ker z navedbami v odgovoru na pritožbo v ničemer ni pripomogla k odločitvi pritožbenega sodišča, stroški odgovora za pritožbo niso potrebni in jih krije sama (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1Prim. npr. VSC sklep I Ip 85/2018 z dne 11. 4. 2018, VSC sklep II Ip 422/2017 z dne 10. 1. 2018, VSM sodba I Ip 351/2014 z dne 4. 7. 2014,...).

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 45, 45/2, 53, 53/2

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 288

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.