Jedro

Rok 15 dni za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje (čl. 117/2) je pričel teči takrat, ko je prenehal vzrok (vrnitev na delo po končani bolniški odsotnosti), zaradi katerega je tožena stranka zamudila rok za odgovor na tožbo. Zato je potrebno šteti, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je tožena stranka vložila po izteku navedenega roka, prepozen in ga je potrebno zavreči v skladu z določbo 118. člena ZPP, ki določa, da se vrnitev v prejšnje stanje ne dovoli, če je bil zamujen rok za predlog, da se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, ali če je bil zamujen narok, določen na predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje kot prepozen.

Zoper sklep se pritožuje tožena stranka iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem postopku. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi in napadeni sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je dne 8. 5. 2013 prejela tožbo tožnika s pozivom sodišča, da v 30 dneh nanjo odgovori. Dne 7. 6. 2013 je prosila za podaljšanje roka (zaradi hude telesne poškodbe). Sodišče prve stopnje ji je z dopisom 10. 6. 2013 sporočilo, da se rok ne da podaljšati. Dne 22. 6. 2013 je prejela zamudno sodbo. V petnajstih dneh od prejema sodbe je 8. 7. 2013 podala predlog za vrnitev v prejšnje stanje in odgovorila na tožbo. Tožena stranka je kot prava neuka stranka mislila, da je možno rok podaljšati, zato je prosila za podaljšanje roka, ki ga je vložila pred iztekom roka za vložitev odgovora na tožbo. Za posledico zamude je nedvomno zvedela šele, ko ji je bila vročena zamudna sodba, tj. 22. 6. 2013. Pred tem datumom, rok za vrnitev v prejšnje stanje ni mogel pričeti teči. Tožena stranka je za zamudo zvedela, ko je prejela zamudno sodbo, zato je 15 dnevni subjektivni rok pričel teči od takrat dalje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pazilo na bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče ni kršilo določb postopka, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje zavrglo. Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče v skladu s prvim odstavkom 116. člena ZPP na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. Če se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, se po določbi drugega odstavka 116. člena ZPP pravda vrne v tisto stanje, v katerem je bila pred zamudo in razveljavijo vse odločbe, ki jih je sodišče izdalo zaradi zamude. Predlog se poda pri sodišču, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje (prvi odstavek 117. člena ZPP). Predlog se mora v skladu z drugim odstavkom 117. člena ZPP vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok, če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je 15-dnevni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje pričel teči 27. 5. 2013, ko je prenehal vzrok (vrnitev na delo po končani bolniški odsotnosti), zaradi katerega je tožena stranka zamudila rok za odgovor na tožbo. Zato je pravilno štelo, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je tožena stranka vložila 8. 7. 2013, prepozen in ga je zavrglo v skladu z določbo 118. člena ZPP, ki določa, da se vrnitev v prejšnje stanje ne dovoli, če je bil zamujen rok za predlog, da se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, ali če je bil zamujen narok, določen na predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Tožena stranka neutemeljeno navaja, da je pričel teči rok šele takrat, ko je prejela zamudno sodbo, tj. 22. 6. 2013. Ni utemeljenega razloga, da tožena stranka po bolniški odsotnosti in vrnitvi na delo (to pa je od 23. 5. 2013) ni bila sposobna vložiti predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Za pritožbeno rešitev tudi niso bistvene navedbe o tem, da tožena stranka ni bila seznanjena s pravnimi posledicami izostanka odgovora na tožbo v prekluzivnem roku. Tožena stranka je bila o posledicah, če na tožbo ne bo odgovorila v roku 30 dni od poziva ali če odgovor na tožbo ne bo obrazložen, seznanjena v pozivu sodišča prve stopnje, naj odgovori na tožbo z dne 23. 4. 2013, ki ga je prejela 8. 5. 2013. Ker pritožbeni razlogi niso podani, niti tisti, na katere je pazilo po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).