Jedro

Praviloma je zaradi načela neposrednosti priče treba zaslišati pred sodiščem, vendar pa je novela ZPP uvedla možnost, da stranka, kadar so za to izpolnjeni pogoji, ki jih predpisuje zakon, poda pisno izjavo, ki se upošteva kot dokaz v postopku.

Sodišče mora prepričljivo povedati, zakaj neki priči oziroma izpovedbi stranke verjame, medtem ko drugim pričam ne verjame, pri tem pa mora oceniti vse, in ne le nekaj dokazov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek iz naslova izgubljenega dobička v višini 50.792,64 EUR s pp ter iz naslova neupravičene obogatitve v višini 58.230,00 EUR s pp.

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Sodišču očita, da je izpodbijana sodba nepravilna in nezakonita. Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo nepravilno in nezakonito oprlo na izpoved priče S. M. ter pisno izjavo, ki jo je podala v predmetnem postopku, s čimer je poleg zmotno ugotovljenega dejanskega stanja podana tudi kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je na naroku dne 19. 9. 2013 pozvalo pravdni stranki na predložitev pisnih izjav prič, katerih zaslišanje sta predlagali v predmetnem sodnem postopku. V konkretnem primeru tožena stranka v danem roku sodišču ni predložila pisne izjave predlagane priče S. M., niti ni v danem roku izkazala obstoja okoliščin iz drugega odstavka 236.a člena ZPP. Tožena stranka je šele na naroku dne 28. 11. 2013 pojasnila, da priča S. M. pisne izjave ni podala, pri čemer dokazil, da je tožena stranka pričo pozvala k podaji pisne izjave, niti na naroku dne 28. 11. 2013 niti na kasnejšem naroku sodišču ni predložila. Glede na navedeno tožena stranka ni izkazala za verjetno, da je pričo pozvala k predložitvi izjave, zato naslovno sodišče dokaza z zaslišanjem priče S. M. ne bi smelo izvesti ter posledično pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka ne bi smelo opreti svoje odločitve na izjavo navedene priče. Tudi sicer pisna izjava, ki jo je podala S. M., ne vsebuje vseh z zakonom določenih vsebin in je zato v predmetnem postopku nikakor ni mogoče šteti kot dokazno listino. Pisna izjava S. M. namreč ni podpisana, niti pisni izjavi ni predložena kopija osebnega dokumenta, zato naslovno sodišče pri izdaji izpodbijane sodbe predmetne izjave ne bi smelo upoštevati. V izpodbijani sodbi naslovno sodišče ugotavlja, da je za predmetni sodni postopek spornih več vprašanj, glede katerih pa se naslovno sodišče jasno ne opredeli oziroma je v navedbah, bistvenih za predmetni sodni postopek, v nasprotju. V postopku je sodišče prve stopnje presojalo vsebino pogodbe, to je kakšna je bila pogodbena obveznost tožene stranke, pri čemer pa je svojo odločitev nepravilno in neutemeljeno oprlo izključno le na navedbe tožene stranke. V obrazložitvi izpodbijane sodbe tako sodišče dobesedno povzame izpoved tožene stranke in ji enostransko ter nekritično sledi, kljub dejstvu, da si tožena stranka v navajanju posameznih dejstev prihaja v nasprotje, izpoved pa je neskladna celo z dokaznimi listinami. Sodišče v izpodbijani sodbi povzema obširno izpovedbo tožene stranke glede strojev, ki so bili z njene strani uspešno predhodno obnovljeni, glede vrednosti novega stroja „kocke“ in glede značilnosti in kompleksnosti starejših strojev, ki pa jih glede na dejstvo, da navedb tožena stranka v svojih vlogah ni zatrjevala, z zaslišanjem pa trditvene podlage ni mogoče nadomestiti, v sodnem postopku ne bi smelo upoštevati. Posledično je zato odločitev sodišča, kjer se opira na izpoved tožene stranke, ki poprej ni bila del trditvene podlage, nepravilna in nezakonita. Pri presoji vsebine oziroma predmeta pogodbe bi moralo sodišče prve stopanje upoštevati tudi izpoved priče S. L., ki je izrecno izpovedal, da je bil sklenjen dogovor, ne le v smislu obnove stroja, temveč na način, da stroj deluje v proizvodnji, da funkcionira kot del linije, ki zagotavlja končni produkt. Priča je pojasnila, da sta s toženo stranko imela dogovor, da bo število zastojev in škart proizvodov manjše, kot je na prvi delujoči liniji, ki je bila toženi stranki že poznana. Izpovedi zaslišane priče S. L. sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni upoštevalo, niti se do izpovedbe ni opredelilo, temveč je sledilo zgolj izpovedi tožene stranke, kar poleg zmotno oziroma nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitve materialnega prava predstavlja tudi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Da je bil med strankama sklenjen dogovor, da bo obnova stroja kocke opravljena na način, da bo stroj deloval za potrebe proizvodnje ter da bo dosegal tako imenovano produkcijsko funkcionalnost, izhaja že iz same vsebine pogodbe. Skladno s pogodbo bi namreč stroj kocka moral biti obnovljen do 31. 5. 2009, montiran in aktiviran v proizvodnem procesu pa najkasneje do dne 15. 6. 2009. Glede na izpoved tožene stranke, ki je pojasnila, da montaža stroja predstavlja zgolj pritrditev nekaj vijakov, je očitno glede na pogodbene roke mogoče zaključiti, da je bila pogodbena obveznost tožene stranke tudi dobava, montaža in vzpostavitev stroja v proizvodnji. V konkretnem primeru je nesporno, da je tožena stranka stroj kocka konec leta 2009 pripeljala v proizvodnjo tožeče stranke. Prav tako je nesporno, da je tožena stranka na predmetnem stroju vse do dne prenehanja veljavnosti pogodbe, to je do dne 15. 9. 2010 opravljala dela, kar pa je nerazumljivo oziroma neskladno z navedbo tožene stranke ter zaključkom naslovnega sodišča, da je bil predmet pogodbe zgolj obnova stroja, ne pa tudi montaža stroja in vzpostavitev stroja v proizvodnji. Če bi svojo pogodbeno obveznost tožena stranka dejansko izpolnila že konec leta 2009, nadaljnje delo in prizadevanja tožene stranke k nastavitvi stroja v proizvodni liniji (zagon) nikakor ne bi bila potrebna. Tožeča stranka opozarja tudi na dopis tožene stranke (brez datuma) in iz katerega izhaja, da pogodbena obveznost tožene stranke po pogodbi predstavlja obnovitev stroja v produkcijskem (in ne le v funkcionalnem smislu). Tožena stranka tako v predmetnem dopisu izrecno navaja, da je pri stroju potrebno prilagoditi še nekatere stvari, da bo stroj omogočal zadostno kapaciteto ter dovolj sprejemljivo kvaliteto, s čimer se izpoved tožene stranke, ki na naroku zatrjuje, da je bila dogovorjena obnova zgolj v smislu funkcionalnosti stroja, izkaže za neresnično. Tožeča stranka je pri sklenitvi pogodbe zasledovala izključno cilj, da bo stroj kocka mogoče uporabiti v proizvodnji in bo torej po opravljenih obnovitvenih delih deloval z ustrezno hitrostjo, taktom in kvaliteto ter s čim manjšim izpadom neustreznih proizvodov. Sodišče je spregledalo tudi izpoved tožene stranke, ki je na naroku izpovedala, da je bila v času, ko je bil stroj ponovno v proizvodnji tožeče stranke, v zamudi ter da je pri obnovi stroja oziroma usposobitvi stroja zasledovala cilj oziroma namen 25% škart proizvodov. Tožena stranka tudi v odgovoru na tožbo poziva tožečo stranko, da se ji omogočijo tehnični in kadrovski pogoji za funkcionalno namestitev stroja v proizvodnem procesu tožeče stranke, kar nesporno izkazuje dejstvo, da pogodba do danes s strani tožene stranke še ni bila realizirana. Z izpodbijano sodbo je sodišče zagrešilo tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 14. točke 339. člena ZPP, saj so v izpodbijani sodbi razlogi o odločilnih dejstvih nejasni oziroma so si med seboj v nasprotju. Tako naslovno sodišče sprva navaja, da je bil predmet pogodbe zgolj obnova stroja po tehničnem opisu, v nadaljevanju pa se v zvezi s pogodbenimi obveznostmi opredeljuje do sodelovanja tožeče stranke, ki je bilo nujno potrebno za popoln zagon. Ker zagon stroja predstavlja montažo, testiranje in nastavitev stroja v proizvodni liniji na način, da bo le-ta deloval z določeno produktivnostjo, v izpodbijani sodbi pa sodišče presoja tudi postopek zagona stroja ter (ne)aktivnost sodelovanja tožeče stranke, ni povsem jasno, ali naslovno sodišče kot del pogodbene obveznosti šteje tudi zagon stroja v proizvodni liniji, ali zgolj le obnovo, ki naj bi se glede na stališče, ki ga je zavzelo naslovno sodišče, zaključilo v trenutku, ko je tožena stranka obnovila elemente, določene v tehničnem opisu, in je stroj dostavila v proizvodnjo tožeče stranke. V predmetnem sodnem postopku tožena stranka zatrjuje, da je bilo za montažo stroja v proizvodni proces ter za testiranje stroja v smislu vključitve v proizvodno linijo nujno sodelovanje tožeče stranke, kar pa je v nasprotju z njenimi navedbami, da vključitev stroja v proizvodno linijo ni bila predmet pogodbene obveznosti. V zvezi s sodelovanjem tožeče stranke je glede na izpoved tožene stranke ter zaslišanih prič mogoče zaključiti, da je bila tožeča stranka dolžna zagotoviti ustrezno bonbonsko maso ter prisotnost osebe iz vzdrževalne službe ali druge, pri tožeči stranki zaposlene osebe. Navedeno obveznost je tožeča stranka v celoti spoštovala, kar so pred sodiščem potrdili in izpovedali priča S. L., priča Z. S., priča J. U. ter priča S. A. Vse zaslišane priče so izpovedale, da so toženi stranki vselej, ko se je najavila in zahtevala prisotnost osebe, zagotovili bonbonsko maso ter tudi ustrezen tehnični kader. Do navedenih izpovedb prič se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Nadalje sodišče v zvezi z zagotavljanjem ustreznega tehničnega kadra ni upoštevalo dopisa tožene stranke brez datuma, kjer tožena stranka izrecno navaja, da se analize situacije opravljajo vsakodnevno, in sicer na nivoju operativnega osebja (vzdrževanje), kar nedvomno izkazuje dejstvo, da je tožeča stranka toženi stranki pri zagonu in vzpostavljanju stroja v delovni proces zagotavljala operativno osebje. Tožeča stranka poudarja, da je bilo toženi stranki že pred podpisom pogodbe oziroma pri samem ogledu znano, da tožeča stranka ne razpolaga s tehnično dokumentacijo stroja kocka, zato navedena okoliščina na obseg in zahtevnost dela ni imela nikakršnega vpliva. Toženi stranki pa je bilo tudi poznano, da stroj kocka ni deloval v proizvodni liniji. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje povzema ugotovitve komisije tožeče stranke, ki si je stroj kocka ogledala dne 3. 11. 2010, ter mnenje izvedenca za strojništvo B. V., pri čemer pa se do ugotovitev izvedenca ne opredeli. V zvezi s sodelovanjem pravdnih strank je nesporno, da sta pravdni stranki poslovno sodelovali že pred obnovo stroja kocka in sicer v zvezi z obnovo dveh strojev, glede katerih je tožena stranka pojasnila, da je bila obnova strojev uspešna in se oba stroja uporabljata v proizvodnji tožeče stranke.

V zvezi z navedenim tožeča stranka opozarja na izpoved tožene stranke, ki je na naroku izpovedala, da je bil dogovor glede obnove stroja kocka enak dogovoru glede prejšnjih dveh strojev, kar dodatno potrjuje navedbe tožeče stranke, da je bil v zvezi z obnovo stroja kocka sklenjen dogovor, da se obnova vrši na način in v obsegu, da bo stroj mogoče uporabiti v proizvodnji. Nepravilen in povsem neutemeljen je zaključek naslovnega sodišča tudi v delu, kjer navaja, da naj bi bila primopredaja stroja kocka opravljena že v času, ko naj bi predstavniki tožeče stranke obiskali toženo stranko v njeni delavnici. Navedeno stališče je v popolnem nasprotju z navedbami tožene stranke, saj tožena stranka v zvezi z ogledom, ki naj bi bil opravljen s strani predstavnikov tožeče stranke, ni podala nobenih trditev v smislu, da je bila z ogledom opravljena tudi primopredaja stroja. Prav tako je sodišče mimo navedb pravdnih strank oziroma celo v nasprotju z izrecnimi navedbami tožene stranke zaključilo, da so predstavniki tožeče stranke pri ogledu preverili delovanje stroja, s čimer naj bi potrdili, da je tožena stranka pogodbene obveznosti izpolnila. Tovrstnih navedb ni podala nobena izmed pravdnih strank, torej tudi ne tožena stranka, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. čelna ZPP, kršitev materialnega prava ter kršitev zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. V nasprotju z navedbami pravdnih strank, izpovedbami prič ter listinskimi dokazi je tudi nadaljnja ugotovitev naslovnega sodišča, kjer navaja, da je bil prevzem stroja dodatno izvršen tudi v trenutku, ko je tožena stranka stroj kocka dostavila v proizvodnjo tožene stranke in na stroju izvedla testni preizkus proizvodnje izdelkov z maso. Glede na izrecne navedbe tožene stranke v predmetnem sodnem postopku ter zapis v dopisu tožene stranke (brez datuma) je tožena stranka opravljala testiranje, pri čemer pa se je testiranje stroja kocka izvajalo celotno obdobje in bi se testiranje, če testiranje ne bi bilo prekinjeno zaradi prenehanja veljavnosti pogodbe (to je dne 15. 9. 2010) izvajalo vse do trenutka, ko bi tožena stranka uspela stroj kocka usposobiti v smislu proizvodne funkcije. Prav tako je nepravilen in v nasprotju z navedbami pogodbenih strank zaključek, da tožeča stranka toženi stranki ni omogočila testiranja, saj že iz navedb tožene stranke izhaja, da se je testiranje izvajalo, in sicer vse do dne, ko je pogodba s pretekom roka prenehala veljati. Da tožena stranka svoje pogodbene obveznosti ni izpolnila pa nenazadnje izkazuje tudi dejstvo, da tožena stranka plačila zadnjega dela kupnine, ki je bil pogojen s prevzemom stroja kocka s strani tožeče stranke, nikoli ni zahtevala. Da prevzem stroja v konkretnem primeru ni bil opravljen ter da tožena stranka svojih pogodbenih obveznosti ni opravila v celoti, pa potrjuje tudi med pravdnima strankama nesporno dejstvo, da tožena stranka dokumentacije po CE normativih ni izdelala. O navedenih dejstvih se sodišče v izpodbijani sodbi ni z ničemer izreklo, zato je izpodbijana sodba tudi iz tega razloga pomanjkljiva, nepravilna in nezakonita.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. V odgovoru pojasnjuje, da izpovedba priče S. M. v obravnavanem primeru ni bila ključna za utemeljeno zavrnitev zahtevka. Meni, da je bilo ravnanje sodišča prve stopnje pravilno, ko je sodbo v pretežnem delu oprlo na izpovedbo priče S. L. in tožene stranke, saj je šlo za poslovno razmerje, katerega je s tožencem vzpostavila ravno navedena priča, ki je bila ob podpisu pogodbe v funkciji direktorja. Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožena stranka s popravilom stroja ni zamujala ter da tožeča stranka ni izpolnila dogovora o zagotavljanju ustreznega strokovnega kadra pri zagonu stroja in poskusnem obratovanju. Sodišče je pravilno ugotovilo, da ni bilo dogovorjeno, s kakšno kapaciteto naj bi stroj pri obnovi in adaptaciji v proizvodni proces sploh obratoval. 4. Pritožba je utemeljena.

5. V pravdnem postopku stranka zatrjevana dejstva utemeljuje s pomočjo dokazov. Med dokazna sredstva sodi tudi dokazovanje z zaslišanjem prič. Praviloma je zaradi načela neposrednosti priče treba zaslišati pred sodiščem, vendar pa je novela ZPP uvedla možnost, da stranka, kadar so za to izpolnjeni pogoji, ki jih predpisuje zakon, poda pisno izjavo, ki se upošteva kot dokaz v postopku. Sodišče je toženo stranko na naroku pozvalo, naj predloži pisno izjavo priče S. M., katere zaslišanje je predlagala ter jo pri tem opozorilo na posledice, če tega v postavljenem roku ne bo storila. Ob postavljenem roku sodišče z izjavo navedene priče ni razpolagalo. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru tožena stranka zadostila pogojem iz določila drugega odstavka 336. člena ZPP, saj je za verjetno izkazala, da je pisno izjavo priče poskušala pridobiti, vendar pri tem ni bila uspešna in je zato sodišče pravilno izvedlo dokaz z neposrednim zaslišanjem priče, zaradi česar zatrjevana očitana kršitev določb pravdnega postopka ni bila zagrešena.

6. Kot izhaja iz neprerekanih ugotovitev sodišča prve stopnje je bila med pravdnima strankama dne 1. 4. 2009 sklenjena pogodba št. 02-2009 o obnovi stroja, imenovanega kocka. Dela oziroma posegi, ki naj bi jih bilo potrebno izvesti v zvezi z dogovorjeno obnovo stroja kocka, so specificirani v listini z naslovom tehnični opis: kocka, ki je sestavni del pogodbe in jo je sestavila tožena stranka po predhodnem ogledu stroja.

7. Zmotno je pritožbeno stališče, da je odločitev sodišča, ki se opira na izpovedbo tožene stranke, ki ni bila del trditvene podlage glede strojev, ki so bili s strani tožene stranke uspešno predhodno obnovljeni, glede vrednosti novega stroja ter glede značilnosti in kompleksnosti starejših strojev, nepravilna. Pritožba namreč prezre, da je tožena stranka navedene trditve podala že v odgovoru na tožbo.

8. Med pravdnima strankama je sporno vprašanje, ali je bil predmet pogodbe samo obnova stroja po tehničnem opisu, kot to trdi tožena stranka, ali pa tudi montaža, testiranje in nastavitev stroja v proizvodni liniji, kot to trdi tožeča stranka. Pri odgovoru na navedeno vprašanje je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker so v izpodbijani sodbi razlogi o navedenem odločilnem dejstvu med seboj v nasprotju, na kar pritožba utemeljeno opozarja. Tako je sodišče prve stopnje najprej ugotovilo, da se je tožena stranka s pogodbo zavezala izvršiti obnovo stroja po tehničnem opisu, kot je to zatrjevala tožena stranka, v nadaljevanju pa ugotavlja, da tožeča stranka toženi stranki ni omogočila oziroma ji ni zagotovila objektivnih pogojev, da bi tožena stranka lahko dosegla končni rezultat dela oziroma, da bi bilo za montažo stroja v proizvodni proces in za testiranje stroja v sami proizvodnji nujno sodelovanje tožeče stranke, ki pa ga le-ta ni zagotovila, iz česar izhaja, da je bila obveznost tožene stranke tudi montaža stroja v proizvodni proces in testiranje stroja v sami proizvodnji, kot je to zatrjevala tožeča stranka.

9. Zmotno je pritožbeno stališče, da iz same vsebine pogodbe izhaja, da bi moral biti stroj kocka aktiviran v proizvodnem procesu najkasneje do dne 15. 6. 2009. Iz same vsebine pogodbe izhaja le, da sta se pravdni stranki dogovorili za obnovo stroja po ponudbi ter sta pri tem določili rok 31. 5. 2009. Datum 15. 6. 2009 sta vezali na rok, od katerega tečejo penali v primeru zamude. Ker pa je tožeča stranka zatrjevala, da je bila volja pogodbenih strank pri sklenitvi pogodbe oziroma, da je bil skupen namen pogodbenikov, da tožena stranka pri obnovi stroja doseže tako-imenovano produkcijsko funkcionalnost, je sodišče prve stopnje izvedlo dokazni postopek za ugotovitev, kakšen je bil skupen namen pogodbenikov ob sklenitvi pogodbe. Za ugotovitev navedenega dejstva je v celoti izvedlo dokazni postopek. Pri oceni dokazov pa je sodišče prve stopnje ocenilo le izpoved tožene stranke ter le del izpovedi zaslišane priče S. L., ki je izpovedal, da ko je M. stroj dostavil nazaj v proizvodnjo, je stroj funkcijsko deloval. Pri tem pa v celoti ni ocenilo izpovedi priče S. L., zlasti v delu, da je bil med pravdnima strankama sklenjen dogovor, ne le v smislu obnove stroja, temveč na način, da stroj deluje v proizvodnji, da funkcionira kot del linije, ki zagotavlja končni produkt, na kar pritožba utemeljeno opozarja, zaradi česar je prvo sodišče prekršilo določbo 8. člena ZPP. Dokazna ocena mora ustrezati standardom skrbnosti, kar pomeni, da mora biti najprej preverljivo obrazložena. Sodnik mora presoditi vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj. Sodnik mora navesti argumente, dokazno (ne)vrednost za vsak posamezen dokaz, pri čemer morajo biti ti argumenti logično prepričljivi in življenjsko sprejemljivi. Sodišče prve stopnje se o okoliščini, da je tožena stranka kar deset mesecev v proizvodnji tožeče stranke skušala usposobiti stroj v proizvodno linijo, kot tudi o navedbah tožene stranke v dopisu, ki ga je poslala predsedniku uprave Ž. in v katerem izraža pričakovanja, da bo stroj deloval z ustrezno hitrostjo in kvaliteto, ni izjasnilo, čeprav bi navedene okoliščine lahko vplivale na dokazno oceno. Prav tako se sodišče prve stopnje ni opredelilo do s strani tožeče stranke zatrjevanega dejstva, da tožena stranka dokumentacije po CE normativih, ki je bila tudi predmet med pravdnima strankama sklenjene pogodbe, ni izdelala (7. člen pogodbe).

10. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da tožeča stranka toženi stranki ni zagotovila objektivnih pogojev, da bi se dosegel končni rezultat. Tudi v tem delu je sodišče v dokaznem postopku oprlo svojo oceno predvsem na izpovedbo tožene stranke, pri tem pa je izpovedbo zaslišanih prič S. L., Z. S., J. U. ter S. A. le povzelo, ni pa opravilo dokazne ocene, tako kot to določa 8. člen ZPP, ki sodišču nalaga, da opravi oceno na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Če sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakšnega dejstva, pa sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu. Sodišče mora namreč prepričljivo povedati, zakaj neki priči oziroma izpovedbi stranke verjame, medtem ko drugim pričam ne verjame, pri tem pa mora oceniti vse dokaze in ne le nekaj dokazov, to je tistih, ki govorijo v prid stališču, za katero se je odločilo.

11. Glede na navedeno je moralo pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo na podlagi pooblastila iz 354. člena ZPP razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

12. V ponovljenem postopku naj prvostopenjsko sodišče odpravi zgoraj obrazložene pomanjkljivosti, predvsem nasprotja o pravno odločilnih ugotovitvah, upošteva naj vse relevantne dokaze in jih dokazno tudi oceni (8. člen ZPP). Če torej en dokaz govori za obstoj določenih dejstev, drug dokaz pa proti, naj obrazloži, zakaj sledi enemu od dokazov. Če bo sodišče ugotovilo, da je bil predmet pogodbe le obnova stroja po tehničnem opisu, pa se pritožbeno sodišče strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je bil prevzem stroja narejen najkasneje dne 3. 11. 2010, ko je tožeča stranka po strokovnjakih preizkusila delovanje stroja in je na njej dokazno breme o grajanju in utemeljenosti grajanja napak. Če bo ugotovilo, da med pravdnima strankama ni bila dogovorjena le obnova stroja po tehničnem opisu, bo potrebno razčistiti, ali je bil med pravdnima strankama dogovorjen rezultat dela v smislu produkcijske funkcionalnosti stroja, torej v smislu zahtevane kapacitete in zahtevane ravni kakovosti zavijanja (pri tem pritožbeno sodišče že sedaj opozarja, da tožeča stranka z ničemer ni konkretizirala oziroma navedla, kakšen naj bi bil konkreten dogovor glede zahtevane kapacitete stroja oziroma ravni kakovosti izdelka, čeprav je bilo na njej trditveno in dokazno breme), ali pa je bil dogovorjen rezultat dela v smislu montaže, testiranja ter nastavitve stroja v proizvodni liniji. Ob slednjem pa bo potrebno ugotoviti, ali je bil navedeni rezultat dosežen že s poskusnim delovanjem stroja, ki je že dal določen rezultat, razviden iz priloge spisa B3. Prvenstveno bo torej potrebno ugotoviti, kakšna je obligacija rezultata, ki je merilo za presojo, ali je tožena stranka pravilno izpolnila svojo obveznost. 13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.