Jedro

Zahtevek za razveljavitev darilne pogodbe sklenjene med prvotoženo in drugotoženo stranko ni utemeljen, ker sta bili obe toženi stranki v času sklenitve te darilne pogodbe v dobri veri - tako glede pravic tožnice kot tudi glede obveznosti toženke in omogoča tožeči stranki varstvo kot je to sklenjeno med tožečo stranko in prvotoženo stranko.

Izrek

1. Pritožbi tožene stranke se u g o d i in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (tč. 1 in 2 sodbenega izreka) r a z v e l j a v i in zadeva v r n e prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

2. Pritožba tožeče stranke se z a v r n e kot n e u t e m e l j e n a. 3. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z izpodbijano sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in sicer v delu v katerem je tožeča stranka zahtevala preklic darilne pogodbe, sklenjene med tožečo in toženo stranko 8.4.1992,in vrnitev nepremičnine vpisane v vl. št. A k.o. Tomaž ter za navedeno nepremičnino izstavitev zemljiškoknjižne listine,vse to pa v korist tožeče stranke. Zavrnilo pa je zahtevek tožeče stranke v delu, v katerem je tožeča stranka od prvotožene in drugotožene stranke zahtevala vrnitev nepremičnine vpisane v vl. št. B k.o. Vojnik in izstavitev zemljiškoknjižne listine za navedeno nepremičnino ter v delu, v katerem je tožeča stranka zahtevala razveljavitev darilne pogodbe sklenjene med prvotoženo in drugotoženo stranko 6.11.1992 ter odločilo, da vsaka pravdna stranka trpi svoje stroške postopka. Pri tem je prvostopno sodišče ugotovilo, da je nastopil pogoj za preklic darilne pogodbe in sicer velika nehvaležnost s strani prvotožene stranke, saj se pogodbeno določilo darilne pogodbe,s katerim se je prvotožena stranka zavezala v korist tožeče stranke ob nastopu starostne onemoglosti nuditi ji potrebno oskrbo in nego primerno hrano in postrežbo ter poskrbeti za potrebne prevoze v ustanove, ni izvajalo zaradi česar tožbenemu zahtevku tožeče stranke v tem delu ugodilo. Vendar pa je pri tem prvostopno sodišče kot nesporno ugotovilo še, da je prvotožena stranka drugotoženi stranki podarila nepremičnino vpisano v vl. št. B k.o. Vojnik. Glede na to,da gre pri navedeni pogodbi ravno tako za mešano pogodbo, delno darilno in delno izročilno, in se je s to pogodbo tudi drugotoženi zavezal izpolnjevati bremena dogovorjena z darilno pogodbo med tožečo stranko in prvotoženo stranko oziroma omogočati prvotoženi stranki izpolnjevanje bremen dogovorjenih s to prvo darilno pogodbe, ni razloga za razveljavitev te pogodbe sklenjene med prvo in drugotoženo stranko ter da za preklic te pogodbe niso podani razlogi po ODZ (par. 947-955). Razen tega pa v pogodbi sklenjeni med prvotoženo in tožečo stranko tudi ni bila zapisana prepoved odsvojitve in obremenitve in je zato prvotožena stranka s podarjenim premoženjem prosto razpolagala in ga izročila svojemu sinu.

Drugotoženi je od prvotožene stranke sprejel neobremenjeno premoženje. V času sklenitve pogodbe odnosi med tožečo stranko in toženo stranko še niso bili skrhani. Ni bilo razloga za to, da bi drugotoženec lahko pričakoval preklic pogodbe sklenjene med prvotoženo stranko in tožečo stranko. Zato ker drugotožencu ni mogoče očitati pomanjkanja dobre vere ob sklepanju darilne pogodbe s prvotoženo stranko, je sodišče zahtevek za vrnitev nepremičnine zavrnilo, glede na to, da prvotožena stranka nepremičnine vpisane v k.o. Vojnik ob vložitvi tožbenega zahtevka ni imela več, ker jih je izročila sinu in jih zato ne more vrniti.

Zoper takšno sodbo sta se pritožili obe stranki.

Tožeča stranka je s pritožbo izpodbijalo sodbo v delu v katerem je sodišče njen tožbeni zahtevek zavrnilo in sicer v točki 3., 4. in 5. izreka iz vseh pritožbenih razlogov. Kot navaja je lahko sodišče na podlagi vseh izvedenih dokazov ugotovilo, da se darilna pogodba katere razveljavitev je tožeča stranka zahtevala, dejansko ni izvajala ter da je bila ta pogodba sklenjena zgolj zato, da je drugotožena stranka kot nosilec gospodarske dejavnosti, katero je prevzel od matere, izpolnil pogoj zahtevan za pridobitev potrebnih posojil, nepremičnina pa je bila uporabljena za zavarovanja. Meni, da je drugotožencu, glede na to, da je poznaval domače razmere, mogoče očitati slabo vero.Razen tega pa je drugotoženi tudi pomembno vplival na popolno osamitev tožnice. Glede na to, da je drugotožena stranka na podarjeni nepremičnini pripravila vse potrebno za izvajanje poslovne dejavnosti-gostinstva, je gospodarska pravica tožeče stranke na tej nepremičnini onemogočena, kar pa je razlog za razvezo pogodbe zaradi neizvrševanja. Zaradi vsega navedenega je pritožbenemu sodišču predlagala spremembo izpodbijane sodbe, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

Tožena stranka se je zoper izpodbijano sodbo pritožila v delu, v katerem je prvostopno sodišče tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodilo in sicer iz razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je ključnega pomena pri razreševanju te zadeve vprašanje ali je pri tožeči stranki že nastopila starostna onemoglost in če tožena stranka tožeči stranki dejansko ne nudi ustrezne pomoči oziroma ali je tožeča stranka takšno pomoč od tožene stranke pripravljena sprejeti ali pa jo odklanja. Kot dejstvo ugotavlja, da tožnica dejansko ni sposobna opravljati vseh tistih opravil, ki zahtevajo večji telesni napor ter da je tožena stranka tožnici ustrezno pomoč nudila vse dokler je le-ta to pomoč tudi sprejemala. Meni, da je pomanjkljiva ugotovitev sodišča glede izvajanja določil darilne pogodbe,saj je pri tem zlasti pomembno vprašanje zakaj se le ta ne izvajajo in ali je razlog za njihovo neizvajanje na strani tožene stranke. Pritožbenemu sodišče je zaradi navedenega predlagala spremembo izpodbijane sodbe in s tem zavrnitev tožbenega zahtevka tudi pod točko 1. in 2..

Pritožba tožene stranke je utemeljena,pritožba tožeče stranke pa ni utemeljena.

Po oceni pritožbenega sodišča je pravilna ugotovitev prvostopnega sodišča, da tožnica razveljavitve darilne pogodbe sklenjene med prvotoženo in drugotoženo stranko ne more zahtevati, ker sta bili obe toženi stranki v času sklenitve te darilne pogodbe v dobri veri in kaj nasprotnega tožeči stranki v teku postopka tudi ni uspelo dokazati. Kot je to ugotovilo prvostopno sodišče njihovi medsebojni odnosi v tem času, to je v času sklenitve, še niso bili skrhani, poleg tega pa je pomembna še dodatna okoliščina in sicer dejstvo, da izpodbijana darilna pogodba vsebuje vse določbe katere vsebuje darilna pogodba sklenjena med tožečo in prvotoženo stranko - tako glede pravic tožnice kot tudi glede obveznosti toženke in omogoča tožeči stranki varstvo kot je to določala tudi prva darilna pogodba sklenjena med tožečo stranko in prvotoženo stranko. Ne glede na navedeno pa je pomembna še druga okoliščina in sicer dejstvo, da tožeča stranka prvotoženi stranki s prvo darilno ni prepovedala ne obremenjevanja nepremičnin ne njihovo odsvajanje, tako prvotožena stranka tudi v tem pogledu ni ravnala v nasprotju z določili pogodbe.

Ne glede na vse navedeno pa tožeči stranki tekom postopka tudi ni uspelo dokazati, da bi bila darilna pogodba sklenjena med prvo in drugotoženo stranko fiktivna, kar bi bil razlog za njeno ničnost, zaradi česar bi se lahko tožeča stranka v skladu z določilom 109. člena ZOR sklicevala na njeno ničnost kot zainteresirana oseba.

Dejstvo, da sta prvo in drugotožena stranka sklenili pogodbo samo zato, da bi lahko drugotožena stranka prišla do kreditov potrebnih za opravljanje dejavnosti, pa fiktivnosti te pogodbe ne dokazuje, temveč verjetneje dokazuje smotrnost in namembnost njene sklenitev. Poleg tega pa je ta pogodba vsebovala tudi vsa upravičenja katera si je tožeča stranka izgovorila z pogodbo sklenjeno med njo in prvotoženo stranko in tako tožnica s sklenitvijo darilne pogodbe med prvo in drugotoženo stranko ni bila v ničemer prikrajšana, njene pravice so bile s tem v celoti varovane. Predvsem pa je potrebno poudariti, da tožnica ni bila pogodbena stranka ob sklepanju pogodbe med toženima strankama in tudi zato pogodbe ne more izpodbijati.

Tako je prvostopno sodišče pravilno zavrnilo zahtevek za vrnitev nepremičnine katero je prvotožena stranka podarila drugotoženi stranki, saj ne le, da prvotožena stranka te nepremičnine več ni imela v lasti in posesti ampak je le-te tudi pravilno odsvojila. V dokaznem postopku pa je prvostopno sodišče ugotovilo tudi, da se darilna pogodba sklenjena med tožnico in prvotoženo stranko ne izvaja v delu, v katerem si je tožnica izgovorila upravičenja zase, zaradi česar naj bi tudi nastopil pogoj za preklic te darilne pogodbe in sicer velika nehvaležnost tožene stranke, ki da tožeči stranki ne nudi potrebne nege in oskrbe. Tega, kot je ugotovilo prvostopno sodišče, ne izpodbija nobena od pravdnih strank. Vendar pa pri tem pritožbeno sodišče ugotavlja,da prvostopno sodišče ni sprejelo zaključka glede zatrjevanj tožene stranke, da tožeča stranka izvajanje določil izpodbijane pogodbe onemogoča. Tožena stranka morda zaradi tega obveznosti iz pogodbe ne more izvajati. Tako bo moralo prvostopno sodišče najprej ugotoviti ali je v delu, v katerem je tožbenemu zahtevku ugodilo, sploh nastopil razlog za preklic darilne pogodbe, torej ali je izkazana nehvaležnost tožene stranke ali pa je neizpolnjevanje določil te darilne pogodbe vendarle mogoče pripisati tožeči stranki. To bi pomenilo, da v primeru, če bi tožeča stranka sama neutemeljeno odklanjala hrano in druge storitve obdarjenca, ki jih je ta pripravljen opraviti v skladu s pogodbo, to ne bi bilo mogoče šteti kot razlog za preklic darilne pogodbe. V skladu z veljavnim določilom ODZ par. 946 so darilne pogodbe praviloma nepreklicne, za preklic pa morajo obstajati predvsem utemeljeni razlogi, razlog pa je lahko tudi nehvaležnost obdarjenca, vendar pa mora biti ta, kot že rečeno, izkazana.

Neskladna pa je tudi odločitev prvostopnega sodišča, ki je v točki 1.izreka v celoti preklicalo darilno pogodbo sklenjeno med tožečo stranko in prvotoženo stranko, v nadaljevanju pa zahtevkom, ki iz te pogodbe sledijo, le deloma ugodilo.

Tako bo moralo prvostopno sodišče dokazni postopek dopolniti v navedenih smereh in predvsem ugotoviti razloge za neizpolnjevanje pogodbe sklenjene med tožečo stranko in prvotoženo stranko in šele na podlagi teh ugotovitev zaključiti, ali je podan razlog za preklic izpodbijane darilne pogodbe - nehvaležnost s strani obdarjenke, ali pa je moč razloge za njeno neizpolnjevanje vendarle pripisati tožeči stranki. Te ugotovitve pa bodo lahko podlaga prvostopnemu sodišču za odločitev o tem, ali je tožbeni zahtevek tožeče stranke v delu s katerim zahteva vrnitev nepremičnine vpisane v k.o. Tomaž upravičen ali ne.

Zaradi navedenega je bilo potrebno izpodbijano sodbo v skladu z 370. členom Zakona o pravdnem postopku razveljaviti zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zadevo v razveljavljenem delu vrniti prvostopnemu sodišču v ponovno sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu 3. odstavka 166. člena Zakona o pravdnem postopku.