Jedro

Tožnik s takojšnjo ponovitvijo predloga, iz katerega ni mogoče izluščiti drugega razloga od tega, ki je bil že obravnavan, ne more doseči ponovnega vsebinskega odločanja o predlogu za prenos krajevne pristojnosti.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je vložil tožbo pri Okrožnem sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnem sodišču, z njo pa zahteval povrnitev škode, ki mu je po njegovih trditvah nastala zaradi protipravnega delovanja tega sodišča. S sklepom I R 54/2011 z dne 19. 5. 2011 je Vrhovno sodišče ugodilo predlogu tožene stranke in za odločanje v tej zadevi določilo Okrožno sodišče v Kranju. Po prejemu tega sklepa je tožnik predlagal, naj se za sojenje v zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče, Vrhovno sodišče pa je 15. 9. 2011 ta predlog zavrnilo s sklepom I R 103/2011. 2. Tožnik vlaga nov predlog za prenos krajevne pristojnosti, v katerem navaja, da obrazložitev Vrhovnega sodišča ni popolna, ker ne vsebuje opredelitve do vseh tožnikovih navedb, na podlagi katerih bi bilo treba ugoditi njegovemu predlogu za prenos krajevne pristojnosti na Okrožno sodišče v Celju. Tožnik predloga za delegacijo ni vložil le zaradi odklonilnega odnosa do Okrožnega sodišča v Kranju, ampak tudi zato, ker mu je zaradi nepravilnega postopanja Okrajnega in Okrožnega sodišča v Kranju nastala škoda. Tožnik glede na tožbe, ki jih je zaradi ravnanj sodišč v Kranju vložil zoper toženo stranko, ne more zaupati v korektno postopanje v tem postopku, saj se tudi ta nanaša na nepravilno postopanje sodišča. 3. Predlog ni dovoljen.

4. V sklepu I R 103/2011 z dne 15. 9. 2011, s katerim je zavrnilo tožnikov predlog za prenos pristojnosti, je Vrhovno sodišče navedlo, da odklonilen odnos stranke do določenega pristojnega sodišča, podkrepljen z nezadovoljstvom z odločanjem sodišča v drugih zadevah, ni razlog za delegacijo. Tožnik s takojšnjo ponovitvijo predloga, iz katerega ni mogoče izluščiti drugega razloga od tega, ki je bil že obravnavan, ne more doseči ponovnega vsebinskega odločanja. Tudi sedaj natančneje predstavljen dvom o nezaupanju v delo sodišča, katerega ravnanje je podlaga zoper toženo stranko vloženim odškodninskim tožbam, je bil v okviru prvotnega predloga že obravnavan in zajet v koncizni obrazložitvi omenjenega sklepa. Gre namreč za nezaupanje v delo sodišče zaradi postopanja in odločanja v drugih zadevah, kar, kot je bilo tožniku pojasnjeno že v prejšnjem sklepu, ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti.

Ker tožnik ne more doseči ponovnega vsebinskega odločanja o isti stvari in ne izkazuje upoštevno priznanega pravnega interesa za ponavljanje na vsebinsko identično trditveno podlago oprtega predloga, je Vrhovno sodišče njegov ponovni predlog za prenos pristojnosti zavrglo.